nosečnost-porod
Točno tako kot je napisala kika.
Če te pa že sedaj skrbi, ali boš zdržala 9 mesecev, ti pa zaenkrat ne priporočam kakšnega otroka. Ne poznam nosečnice, ki ne bi zadnje mesece govorila, da ima vsega dost in da komaj čaka da bo šla rodit.
Mogoče si raje omislita kakšno domačo žival ali skupen hobi, zaradi katerega bosta preživala več časa skupaj.
Mislim da nisem razločno napisala. Skrbi me zaradi hrbtenice,s katero mam hude probleme ža sedaj.Problem imam prinesti vrečko iz trgovine, nečaka- mojga lubčka ne smem dvignit, ne smem predolgo likati, stati ne smem predolgo itd.
Men se zdi da mam dost razlogov za skrb, kaj ne, pipi???
Aja pa tud poležavat ne morem, ker me prav tako začne boleti hrbet.
Oprosti, če sem malo grdo napisala, ampak nisem razumela, da imaš take težave.
Če je pa tako, bi bilo pa mogoče najboljše, da se posvetuješ z ginekologom. Mene je prvič kar bolel križ. Sem si kupila nek pas, pa je malo pomagal, če je pa preveč bolelo pa ne. Bolj pa mi je pomagala masaža. Drugič nisem imela takih problemov. Je pa čisto odvisno od vsake ženske. Če nosiš bolj zadaj, v križu, gotovo tudi otrok bolj pritiska na hrbtenico in so večji problemi.
Vodna postelja je itak v planu zaradi mojih alergij, zaenkrat delam vaje iz joge (ne vse) pa mi kar pamagajo, za avto tud mislim da je uredu. Danes zjutraj sem prebrala na navodilih, da v času nosečnosti tudi antialergijskih tablet ne smem jest, ampak bom že. Itak se mislim naročit ,predno zastaviva, pri genikologu, da se vse lepo pomeniva.
a si ti čisto prepričana, da želiš imeti otroka???
ko boš, ti na pamet ne bodo hodile taka vprašanja. vedeti moraš (čeprav ti tega niti slučajno ne želim), da se lahko med nosečnostjo marsikaj zalomi. vendar v sebi nosiš otroka, ki je tvoj in si ga želiš bolj kot kakrkoli na svetu, pa če te križ boli za umret al pa če te zašijejo, pa ležiš 7 mesecev v postelji.
če boš med nosečnostjo skoz mislila, da maš neke paratežave, se ti bo to resnično začelo dogajati, poleg tega, da znaš pasti še v depresijo, da o poporodni sploh ne govorim.
zapomni si: nosečnost je od pričakovanj nekaj najlepšega!
Slučajno si ga oba zelo želiva, ker sem pa realna (raje pesimistična) pač pomislim na stranske dejavnike. A veš kaj je 9 mesecev. Pa kaj ti je poln idej, a misliš, da jaz nebi rada bila nasmejana, srečna, zdrava, aktivna nosečnica?
Jaz si rečem tako, če slabo mislim za vnaprej, me vedno presenti kaj lepega in življenje je lepo. Čaučau!
ne skrbi, ko bo čas da postanes nosecnica al mamica, te to sploh ne bo skrbelo, vsaka nosi otroka na svoj nacin, so tezave ali nobenih, zato ti tukaj pisat, kako nekdo nekaj prenasa je brez veze, uzivaj v tem in bo vse okej, obnasaj se kot prej, saj nosecnost ni bolezen je le nekaj lepega, ki vodi v nekaj, kar se ne da opisati, kajti biti mati je najlepše kar se ti lahko zgodi.Pokukaj na un forum-starsi starsi, tam so “najbolj pametne” mamice, te ne bodo strasile brez veze in vse je ze za njimi! Srecno…
Poln idej!
O zdravju in nosečnosti par besed… Za nosečnost sem se odločila in se že pred tem nanjo pripravila kolikor je mogoče. Za mano je bila že ena nosečnost, ko sem bila še čisto zdrava. Pri drugi nosečnosti smo upoštevali dano situacijo in naredili vse, kaj smo lahko, da je šlo. Bilo je naporno, ampak je zdaj že vse pozabljeno.
Ob podpori partnerja in hčerke ter pomoči zdravnikov gre.
Se pa strinjam. Nosečnost je napornejša. Zato pridejo res težki dnevi in tudi nekaj depresije. Znati jo moraš prepoznati in pravi čas ukrepati ter si pomagati sproti kakor najbolj veš in znaš.
vem JALA, dobro vem. mam dve zlati malčici, stari ena skoraj dve leti, druga pa 9 mesecev.
podpora partnerja ni samo v nosečnosti, temveč tudi po, ko je treba ritke previjat, jih spravljat spat, tolažit, se z njimi, ko prideš zmatran iz službe pogovarjat in se z njimi tako ali drugače ukvarjat, da se lahko mami, po celem dopoldnevu z njimi, tudi odpočije.
tako.
Za bugnaviela:
Ko je otrok v trebuhu veš, da je sit, čutiš kdaj spi, kdaj je buden. Vsepovsod lahko greš. Ko pa se enkrat rodi se začne jok, krči. Ne pomagajo nobene kapljice, nošenje otroka. Noč so neprespane, začne se trmarjenje, odhod v vrtec in kričanje, pa bolezni….Pa še bi lahko napisala. Dokler je bil v trebuhu sva ga z možem samo nežno božala po mojem trebuhu in bil je tako zadovoljen, bila sva popolnoma mirna da je z njim vse v redu. Zdaj nikoli ne vemo kaj nas čaka!
Dajmo no babe!
-otrok ti bo začel malo bolj pritiskat na križ šele zadnje dva meseca,do takrat niti vedela ne boš,da si noseča(razem kadar te bo sončece pobrcalo i to je lep občutek verjemi).
Kika ti pa si verjetno nestrpna mamica kaj!Niti malo se ne strinjam,da se začnejo težave šele,ko se otrok rodi!Seveda nimaš skoraj nič časa za počivat ampak to spada zraven.Ko se je moja tamala rodila sem bila zelo vesela.ko sem jo prijeva v naročje,potem pestovala in božala,itd…………Zdaj pa ko je že toliko velika je pa najlepše kadar se ti tvoj otro ovije okoli vratu in te za nobeno stvar ne izpusti!IMETI OTROKA JE ZELO LEPO!!!!!
BGV se popolnoma strinjam s tabo!
Afna tebi pa vso srečo in ne se bat,ves trud bo poplačan!!!!!!!!!!
Lp:)))))))))))))))))))))))))))))))))pink
Forum je zaprt za komentiranje.