sanjarite kdaj
da bi se dale dol s kakšnim dobrim neznanim tipom? Vas kdaj zagrabi, da bi se izmuznile iz službe ali iz sestanka, odšle v sončni dan in se vrgle v objem neznancu, ki poželjivo gleda vaš dekolte? Spomnim se, ko sem se kot šolarka vozila z avtobusom, pa se je v strašanski gneči kakšen korenjak drgnil ob moja bedra in napeto rito. Kaj bi danes dala za kakšnega takega asa:) In danes ko takole hodim in mimogrede ujamem poželjive moške poglede na sebi. Za hipec pomislim, če tudi on razmišlja o tem kot jaz. Hipec je mimo, magija izgine…
Lepo je sanjariti, morda pa to kdaj uresničim.
Forum je zaprt za komentiranje.