kako preživite popoldneve
Ja sej nas večina podobno..jst kadar delam pridem domov šele okrog 17h, pojem nekaj se stuširam..pa je že ura skoraj 19..pol sm pa z lubijem, pogledava kak film al greva pa kom na kakšno večerno pijačko…pa je dan končan..
..med letom ko sm pa še faksirala, sm bla pa od 8h zjutraj do 20h zvečer v Ljubljani, najprej na faks dopoldne, popoldne delat…ampak se navadš pa nekak gre..
..vsaj vikende še lahko izkoristim 🙂
Joj, včasih vam kar zavidam… Tudi jaz mam dva majhna otroka, tako da se vse vec ali manj vrti okoli njiju. Nase še pomislim ne tja do 10. ali 11 ure zvečer. Poleg službe do 16 h me doma čaka še komplet gospodinjstvo (edino kuham pa ne, ker sem se uprla – otroci jejo kosilo v vrtcu, midva z možem pa greva jest v službi). Ej, dela ne zmanjka. Zmeraj kaj najdem, če drugega ne, pa študiram, katero sobo bi malo preuredila ali pobelila… ha ha ha. Včasih si želim, da bi lahko kakšno popoldne zafučkala za shoping, pa kakšno masažo, solarij… ČE PA NI ČASA. Tolažim se, da bo bolje, ko bodo otroci zrasli… A res?? Naj me kdo malo potolaži!!
Moža pa mulce v živalski vrt, ti pa v šoping, na masažo,… :-)) Predvidevam, da nisi več na porodniški, če si v službi do 16h, tako da se mirno pobereš za kakšno popoldne, sta otroka najbrž že dovolj velika.
Jaz si vsake toliko vzamem popoldne (ali večer) zase, pa če se svet na glavo postavi.
Pa poglej, kaj se da počet zvečer – solarij, ki ga jaz obiskujem, je odprt recimo do 22h. Spraviš otroke spat, potem rabiš samo nekoga, ki pri tebi doma gleda TV.
Jaz ima tudi dva otroka, pa si tudi zase vzamem cas – včasih 1x na tri tedne, včasih 3x v enem tednu. Posebej zdaj, ko se v službo vozim z avtom in ni panike, če pridem pol ure kasneje, ker se ustavim še v kakšni trgovini. Prej sem hodila peš in ni bilo te možnosti. Mož je veliko v službi, imam pa to srečo, da stanujemo skupaj s taščo in tastom in ni problema za čuvanje otrok. Če pa ne bi bilo nikogar, ki bi pazil na bejbi bi bilo pa bolj žalostno.
Drugače mi pa popoldne mine tako hitro, da sploh ni časa za razmišljat. Sem se pa že velikokrat zalotila ob misli, da bi mi ful pasalo, da bi kakšen dan prišla domov in nič delala. Ampak potem bi mi pagotovo nekaj manjkalo, a ne? :-)))
Nimava še otrok, pa si sploh ne predstavljam, kako bo potem.
Pridem domov ob pol petih, se stuširam, začnem kuhati, vmes pa še malo pospravljam. Medtem pride domov moj dragi, gre v trgovino, potem pojeva, on pomije posodo, včasih postori še kaj v stanovanju, potem imava pogosto še kakšno likanje, pranje, čiščenje ali kaj podobnega. In je že tu večer. Pred spanjem malo branja (za to mi vedno zmanjkuje časa), malo TVja, za drugo zmanjka časa, čeprav vedno narediva načrte za sprehode, kino, itd.
Pogosto imam zvečer občutek, da sem dan kar izgubila…
Ima kdo kakšen predlog, kako se bolje organiziraš?
Midva sva tudi brez otrok in greva vsaj trikrat na teden po službi na dolg sprehod. Potem prideva domov, jaz skuham, pojeva, možek pospravi kuhinjo. Potem pa kaj postorim (likanje, sesanje), včasih malo bereva ali pa si ogledava kaj na tv. Treba si je malo spremenit dneve, drugače se začneš počutit kot stroj. Z otroci je to malo težje, pa se vseeno da. Midva večkrat paziva nečakinjo, pa kljub temu lahko dan organiziram tako, kot bi ga, če mala ne bi bila pri nama.
Nimava otrok, nimam pojma kako bi bilo, če bi jih imela. Urnik do 18., v petkih do 18.30, sobotah od 8. do 12. Pa kmalu strokovni izpit. Pa tudi študirala bi rada še kaj, saj sem kljub dvojni dobri izobrazbi žal pokasirala slabo službo. Pa rada bi se malo več gibala. Tudi jedla bi rada doma, pa moram zaradi urnika jest zunaj. Včasih bi rada pogledala dnevnik, pa je treba morda kaj oprat pa zlikat pa spucat, pa ne znese vedno obojega hkrati.
Ja, kaj naj ti rečem, ja? Uživaj v brezdelju, če imaš te možnosti. Jaz nebi tako izgubljala časa.
jah, saj zdaj je tko izpadlo, kot da uboga reva si ne znam nič splanirat, hahahaha. Saj ni tko grozno. Samo vedno me preganja to, da mora kdo drug čuvat otroke, ker mož pač nima take službe, da bi bil ob 16h v nizkem štartu za domov, kot sem jaz….Pol se mi pa smilijo, ko so že tako cel dan v vrtcu, potem jih pa še komu “porinem” – zato, da bi šla jaz npr. v solarij. Tiste pozne ure pa ne pridejo v poštev, ker sem do takrat že mrtva- ne funkcioniram več. samo za golo ždenje pred televizorjem sem še sposobna. Pa še to le kratek čas, ker TAKOJ zaspim :))))
Ajt, lep pozdrav, pa hvala za predloge!
MIDVA TUDI ŠE NIMAVA OTROK, PA IMAM ČASA VEČ KOT PREVEČ. NAJDEVA ČAS TAKO ZA SPREHODE, KOLESARJANJE, PIJAČKO,POSPRAVLJANJE, PREBEREM NA TONE KNJIG, TV GLEDAM BOLJ MALO-NI ZANIMIVEGA PROGRAMA. RES PA JE DA SVA OBA 15:05 ŽE DOMA, JAZ PA VČASIH ŠE PREJ. JAZ PA VČASIH ZAVIDAM TISTIM, KI IMAJO OPRAVKE ZA VES DAN, KAJTI NE ZDRŽIM, DA BI POL URE GLEDALA V ZRAK, PA TUDI PO 15 LETIH INTENZIVNEGA BRANJA TEŽKO DOBIM V KNJIŽNICI KAKO DOBRO KJNIGO.
NAJBOLJ SEM VESELA ČE SEM VARUŠKA MOJEGA NEČAKA. TKO, DA KOMAJ ČAKAM … ENKARAT…
POZDRAV
To je pa že kar precej razlike, a si doma ob 15h ali pa še celo prej, ali pa cca 16.30. A veš kaj bi lahko vse v tisti eni uri in pol? Nakupila bi vse za družino (futr, pa take stvari za sprot – vecji šoping je tko al tko ob vikendih, ker drugače nam ne znese), otroke bi dvignila iz vrtca (ker zdaj mi ji hdrugi, ker mi vrtec prekmalu zaprejo, tako da niti lastnih otrok ne morem hodit iskat, med tem bi se že vse pogovorile, kaj je novega, tako pa to čaka na čas po 16.30 uri, ko si moram najprej (pred karkoli storim) vzeti pol urce časa, da poslušam moje dve češple, kaj se jima je zgodilo. Potem pa ven, pa vsak dan se kakšen opravek najde. Npr. moram na pošto, ker imam priporočeno pošiljko, ali ima kdo rojstni dan, pa moram kupit darilo, in in in … O likanju, pranju, čiščenju pa ne bi… :)))
Eh… Bo že boljše! Delat bom mogla pa do 65. leta, pa še penzije ne bo nobene…
Pa kaj sem tko pesimistična danes??? A kdo ve? :)))
Se opravičujem za jamranje, načeloma to ni v moji navadi! Najbrž me je vzpodbudila čista navadna “foušija”, da jaz pa ne morem v zrak gledat! Pa čeprav bi kdaj najreaje počela prav to!! :)))
Sorry še enkrat!!
LP
Aja
Še ena aja, veš kako te razumem. Ti pa povem, da sem zadnjič po dolgem času bila sama doma eno uro. Brez otrok, moža in ostale navlake. Ni bilo nič posebnega za naredit (sem se delala da ne vidim :-)), jaz pa nisem vedela, kaj naj sama s sabo. Saj sem prižgala TV, pa ni bilo nič pametnega, sami se mi na sprehod ni dalo. Skuhala sem si kavo in jo v miru spila, potem pa nisem več vedela, kaj naj. Da bi pa samo sedela in nič počela, mi pa ni ravno…. Mi je bilo kar malo čudno, ko ni bilo nikogar, da bi rekel mami to, pa mami ono… Sem sedela na balkonu brala trač revijo in čakala, da pridejo domov.
Je kar prav, da imamo svoje sončke, miškote ali kakor jim že rečemo.
Jaz podobno preživimi popoldan kot teja, iz službe pridem okrog 16. ure, če ni skuhano, začnem kuhati, pospravljam, vsaki dan perem, skoraj vsaki dan likam (sproti, da imam čez vikend manj za likati), je pa res da bi si zvečer lahko vzela pol ure za kolo, tek ali sprehod, kar bi bilo nujno potrebno, saj v službi večino časa presedim in imam probleme s hrbtenico, ampak kaj ko sem preveč utrujena oz. prelena.
Je pa res da živim skupaj s svojimi starši, ampak mama pa je tako skoraj cele dneve v službi, tako da gospodinjska opravila večinoma čakajo name.
Domov pridem mal čez štiri, popoldan pa mi je včasih prekratek, včasih pa glih prou. Gledam pa tiste sosede, ki še vedno delajo do dveh. Do takrat, ko se js prpelem domov, majo že kosilo, že vse pospravjo in že lepo počivajo. Js čez teden ne kuham, pač pa mal pospravim, si skuham kavico, pol pa grem al za računalnik (kaj čmo, še ena služba) al mal starše domov pogledat al mal na kolo, včasih na rolerje, včasih pa enostavno nič. Berem, grem na čvek, v knjižnico, mal po trgovinah, k frizerju. Spat pač ne grem popoldan nikol.
Forum je zaprt za komentiranje.