moje partnerstvo trpi zaradi foruma

Nekomu moram malo pojamrati in vprasati za nasvet, saj je za moj problem “kriv” prav ta forum. Moj fant namrec non-stop visi na tem forumu, cel dan premisljuje in govori o njem, da ne govorim,da je zadnjic o tem, kaj mora se napisat, premisljeval celo med seksom!!! Saj ne morem verjet. Kar naenkrat ga je potegnilo notr,ceprav ga obcasno obiskuje ze celo leto, zdaj pa ves cas. Kaj naj naredim? Meni je zato cel dan dolgcas in se pac ukvarjam s svojimi stvarmi, medtem ko bi veliko raje cas prezivljala s fantom. Problemi so ze povsod – pri seksu, pri pogovoru, ko mu nekaj govorim, on me pa sploh ne poslusa in kar naenkrat butne kaksno o forumu. Jest se pocutim ze cisto zapostavljena, no. A se je to komu ze zgodilo???

Hvala za nasvete. Vam sporocim, kako se bo odvijalo odvajanje fantove odvisnosti od foruma.

Urska

Ja pa se prek foruma z njim pogovarjaj, a ne:) Odprita si svojo temo, mi se bomo pa zabavali:))

Draga Urška26, kot da bi brala svojo zgodbo izpred pol leta. Tudi moj dragi je vsako prosto minuto izkoristil, da je skočil na forum. Ker nama že brez tega kronično primanjkuje časa za skupno uživanje prostih trenutkov, ti ne morem povedati kako mi je šlo to na živce. Sej se znam tudi sama zaposlit, ni problema, ampak se mi je pa počasi vse skupaj zdelo že preneumno. Ko pa sem na koncu ugotovila še to, da s svojimi “forum kolegi” obdeluje tudi teme, ki se tičejo samo naju, in o katerih se ni nikoli imel časa pogovarjati z mano, mi je pa čist film poču. Sem se odločila za taktiko totalne ignorance, dokler ni končno skapiral, da je nekaj resno narobe in se je bil končno pripravljen pogovarjat. Nekaj časa ni bilo bistveno bolje, potem pa je obsedenost le počasi popustila. Zdaj se s pogovori zabava le še v službi, kolikor mu pač dopušča čas.
Ne vem kaj naj ti poleg pogovora z njim sploh svetujem.
Verjamem, da te moti, ampak po mojem ga bo počasi minilo. Malo pa le bodi na preži. Nikoli ne veš, kaj se lahko izcimi iz skrivnostnih maratonskih dopisovanj. Moj takih tendenc sicer ni imel, možno je pa vse.

Draga Urška26, kot da bi brala svojo zgodbo izpred pol leta. Tudi moj dragi je vsako prosto minuto izkoristil, da je skočil na forum. Ker nama že brez tega kronično primanjkuje časa za skupno uživanje prostih trenutkov, ti ne morem povedati kako mi je šlo to na živce. Sej se znam tudi sama zaposlit, ni problema, ampak se mi je počasi vse skupaj zdelo že preneumno. Ko pa sem na koncu ugotovila še to, da s svojimi “forum kolegi” obdeluje tudi teme, ki se tičejo samo naju, in o katerih se ni nikoli imel časa pogovarjati z mano, mi je pa čist film poču. Sem se odločila za taktiko totalne ignorance, dokler ni končno skapiral, da je nekaj narobe in se je bil končno pripravljen pogovarjat. Nekaj časa ni bilo bistveno bolje, potem pa je obsedenost le počasi popustila. Zdaj se s pogovori zabava le še v službi, kolikor mu pač dopušča čas.
Ne vem kaj naj ti poleg pogovora z njim sploh svetujem.
Verjamem, da te moti, ampak po mojem ga bo počasi minilo. Malo pa le bodi na preži. Nikoli ne veš, kaj se lahko izcimi iz skrivnostnih maratonskih dopisovanj. Moj takih tendenc sicer ni imel, možno je pa vse.