Ločeni?

Pozdravljeni!

Glede na to, da je vedno več ločitev, me zanima koliko je ločenih oz. kakšne so vaše izkušnje z ločenimi? Kje in kako ste si ločeni poiskali novega partnerja? Kako ste si življenje zgradili na novo?

Moj ata, ga je mama pustila 22 let nazaj, se rpavi je bil star 27 let, in od takrat ni imel ženske. In se je tud čist zapustil in zapil… Včeraj sem ga obiskala in je nejgov sodelavec omenil, da je ena rekla, da je simpatičen… Pa sem ga vprašala, če bo kaj, pa da nja si najde eno… Je rekel, da on ni tega nič slišal, kaj je rekla, pa da nejga to ne zanima, da on ni tak, da bi še imel kako… Men se pa ful smili, po eni strani sem pa jezna na njega, ker se ne spravi k sebi… Drugač si je pa mama takoj našla drugega, sam tip je največji egoist kar sem jih kdaj srečala… In ji privoščim kaj drugega.
Zarad tega se pa jaz tud ne bom nikol poročila, otroke bom pa imela sam če se ponesreči (sam da, eč se to zgodi, da pol bodo vedno na prvem mestu).

Oj!

Pred pol leta sem ostala sama z 10 mesečnim dojenčkom. Bivši fant in tašča sta poskrbela da je bilo zadnje leto za mene pravi pekel, me spravila na rob mojih živcev in na 49 kg. Čovek mora imeti rad najprej sebe, zato sem se odločila in šla. Niti enkrat nisem obžalovala svoje odločitve. Zdaj se počutim super !

Če si v dvomih kaj narediti se zavedaj samo tega, da je življenje eno samo in da si najprej ti, potem šele vsi ostali.
Uživaj življenje in delaj tako, da bo tebi prav!

Če pa si v obratni situaciji in imaš afero s poročenim moškim, potem pa le pazi da v tej igri ne bo kdo prizadet. Zato ti svetujem, da se iz te igre raje umakneš, ker se znaš še močno opeči.

Lp, Maja

Ločena sem dobro leto, pač ni šlo. Ostala sta mi dva otroka, ki ju imam zelo zelo rada, z bivšim se vredu razumeva, nisem sovražna in sem še vedno optimistka. Veliko se posvečam otrokoma in sebi. Vedno bolj pa premišljujem o tem, da bi poiskala novega partnerja, ker nisem tip ženske, ki bi bila celo življenje sama, vendar kje, kako? Rada bi se ponovno zaljubila in bila srečna z nekom….mogoče pa imam le previsoke cilje??

Ločena sem dobro leto, pač ni šlo. Ostala sta mi dva otroka, ki ju imam zelo zelo rada, z bivšim se vredu razumeva, nisem sovražna in sem še vedno optimistka. Veliko se posvečam otrokoma in sebi. Vedno bolj pa premišljujem o tem, da bi poiskala novega partnerja, ker nisem tip ženske, ki bi bila celo življenje sama, vendar kje, kako? Rada bi se ponovno zaljubila in bila srečna z nekom….mogoče pa imam le previsoke cilje??

Draga xtrm,
tebe je pa izkušnja staršev zelo prizadela. Mislim, da ni prav, da nosiš breme staršev na svojih ramenih. TI SI POMEMBNA, EDINO TI! Očetu boš težko pomagala, če si sam noče. Dovolj je že to, da ga imaš rada takšnega kot je. Pravijo, da je težko spreminjati sebe, kaj šele druge. Morda, pa bi lahko spremenila sebe in svoj odnos do ljubezni in družine in morda, ko bo oče videl tebe kako cvetiš….morda bo tudi njegov svet lepši.

Uh, ja ko še sedaj niso mimo posledice te mamine odločitve… Drugače se za nazaj ne obremenjujem s stvarmi. Ja, na mojem karakterju se dost pozna, včasih znam bit prav nepopustljiva in moj ego govori namesto mene.

Ločena sem že 15 let…in to srečno ločena:))
Novega partnerja še nisem našla, novo življenje pa sem si zgradila tako, kot meni paše!

Srečno ločena devet let. Nikoli mi ni bilo žal. Življenje je samo eno.

Vauuu, ste mi dale še več optimizma…. Samo vseeno, ali nič ne pogrešate nežen dotik, intimne trenutke…?? Ker jaz že malo pogrešam…..

Xtrm,

lepo, da se zavedaš posledic, ker to pomeni, da si že na poti popuščanja in sprejemanja sprememb pri sebi. Vedno je treba začeti spreminjati pri sebi, to je spoznanje ki me vodi naprej.

Ključni problem ločitev so otroci in ne sami satrši, ki se ločujejo, ker ti si zlahko ustvarijo novo življenje. Otroci pa trpijo, ker si želijo imeti oba starša ob sebi. Otroci so pravzaprav edini, ki res veliko zgubijo pri ločitvi staršev. Če pa ni otrok, pa sploh ni posebne panike, vsak gre naprej s svojim življenjem.

Ločena tri mesece.Življenja si še nisem uredila po svoje ampak kmalu v prihodnosti me to še čaka.Komaj čakam,da grem ven iz tega pekla.Predvsem zaradi otroka in sebe.Drugi ljudje me več ne brigajo.Ja pa sem se zmeraj spraševala kaj bodo rekli ljudje.Ko prideš do spoznanja te ne briga nobeden več……..pomembna postanem sama.

Ja, Cecilija, res je po ločitvi postaneš pomembna “TI” in šele takrat najdeš sebe…..Ampak kje ste vsi tisti OPTIMISTI, ki ste si ponovno poiskali partnerja?

Mislim, da ni lahko ločeni ženski z otrokom(ali več) poiskati novega partnerja. Vsaj jaz si to ne predstavljam tako! Na prvem mestu je otrok in ne moreš kar tako koga privleči domov. Kaj pa, če se otrok nanj naveže in ga čez leto, dve ali še manj, ni več. Mislim, da se ne da eksperimentirati z odnosi kot če si samska.

xtrm, pomojem tut ni dobro zate, da si tako negativno naravnana. Prepricana sem, da bo ravno tebe doletela sreca (saj ves Murphy), da bos nasla cudovito ljubezen in imela krasne otrocke- vse to iz ljubezni. Pa ni treba da se porocis, preprosto zivis tako kot je. Znebi se pesimizma skoduje zdravju in psihi, potrudi se,da se tebi ne bo zgodilo kot tvojim starsem, vendar ne s tem,da ne zelis otrok in poroke, ampak s tem,da bos to vse imela in tudi skusala obdrzati. Jaz sem tudi otrok locenih starsev, ne dolgo nazaj….v vsej togoti, jezi in sovrastvu sem nasla krasnega fanta, sorodno duso, sedaj si urejava domek in si seveda zeliva druzinice,porocila se zaenkrat ne bova. Mene je strah minil, tisti strah, da se ne bo meni tako zgodilo kot starsem, sedaj imam boljso nalogo, obdrzati sreco in ljubezen, ki jo imam. Res pa je,da nikoli ne ves, kdaj se ti bo kaj zalomilo….to je pac le eno od tveganj,ki te spremljajo skozi zivljenje. Jaz sem to kar odmislila, mi je zdaj prevec lepo (ups, prevec se pa tut ne smem hvalit).
Be positive, be yourself!
Cau!

Muzlo, prepričana sem, da otroci v slabi zvezi trpijo bolj, kot če starša gresta narazen. Le povedat jim je treba, da niso nič krivi in da jih imava oba še vedno enako rada.

Optimistka, svetujem ti, da se ne trudiš po vsej sili najti partnerja. Uživaj v samostojnosti in ko se bo zgodilo, se bo. Tudi jaz sem ločena, dolgo sem zbirala pogum, a mi zdaj ni žal. Tudi na novo sem se zaljubila, kar zgodilo se je, ne da bi iskala ali hotela novo zvezo.
Uživaj življenje in vso srečo!

kje poiskati moskega? :))) moskih je povsod zadosti, vendar je drug problem… kaksnih moskih? najbolj enostaven nacin je seveda internet ala ona in on, kupido (ta je zelo popularen) in podobne fore… ampak moras biti pa previdna pri teh stvareh, nikoli prevec odkrita in naivna, ker svet je poln totalnih kretenov ali pa moskih, ki vedno ostanejo fantki…
vzemi si cas, premisli kaj je tisto kar si zares zelis. sicer pa ti svetujem, da se nekaj casa ostanes sama. skuliraj se, spravi se k sebi, poklici stare prijateljice, pojdite ven, imejte se fino in uzivajte:)

Hvala A. za še več optimizma! In strinjam se s teboj, da so otroci po ločitvi dostikrat na boljšem, vsaj moja otroka, ki sta bila prej prikrajšana za očetovo pozornost, sedaj dostikrat povesta, da se imata sedaj bolje, ker si oče vzame več časa zanju. Pomembno je, da starši ne ustvarjamo sovražnosti, da se kljub ločitvi še vedno spoštujemo.

Ko si sam, najdeš pot do sebe in jaz sem na tej poti. Upam, pa da bo čas prinesel tudi zmedo v moje srce.