razlika med prijatelji in prijateljicami
Oz. kolegi in kolegicami… Ne vem, če imate take izkušnje, ampak mene moški še nikol niso na cedilu pustili (bivši tipi pa problemi z njimi se tu ne štejejo :))) , ženske pa že miljonjkrat, in vedno nekaj komplicirajo. Redke so tiste, ki ne. Npr. se zmeniš z eno da gresta na kavo, da pride po tebe, pol je pa ni, pa niti poklicat ne more, da je ne bo. Je pa pri moških vseen tist, da tud če jih že tako dolgo pozaš, ti znajo kdaj ful zatežit… Na konc so vedno tisti pravi, kjer ni nobenih simatij z druge strani… Čeprav eni v tako rpijateljstvo med ž pa m ne verjamejo, sam glede na moje izkušnje obstaja in je res pravo.
Jaz sem že ena izmed tistih, ki v prijateljstvo med moškim in žensko ne verjamem. Sem do nedavno verjela, pa so se stvari tako razpletle, da sem vedno ugotovila, da je bilo na drugi strani pričakovanje za več kot le to. Da ne bo zvenelo prenapihnjeno, jaz z moškim, ki mi je bil všeč nisem niti poskusila biti zgolj prijateljica, je pa res, da mi je žal tako zelo redko kateri všeč. Imam pa glede prijateljic zelo, zelo drugačne izkušnje kot ti. Imam sigurno 4 res prave prijateljice, pa še kar nekaj zelo dobrih. In te prave me nikoli ne pustijo čakati, mi prisluhnejo in pomagajo ko jih rabim in se držijo dogovorjenega.
Mogoče si si izbrala napačne prijateljice ali pa se tudi sama do njih ne obnašaš ˝prijateljsko˝, pa se morda tega niti ne zavedaš.
Je pa nujno, da si najdeš prijateljice, ki so ti nekako podobne, pri tem mislim enako samozavestne, morda tudi uspešne,… da ne pride do tiste pregovorne slovenske nevoščljivosti.
Se pa vsekakor da in pravo prijateljstvo med ženskami zagotovo obstaja.
Pa en prijateljski pozdravček
popolnoma se strinjam s teboj,tudi sama sem imela zelo negativne izkušnje kar se tiče žensk,tako da sedaj že dolgo niti ne poskušam več imeti ne vem kako dobre oz zaupne odnose z žensko.že leta namreč imam enega pravega prijatelja in še par dobrih prijateljev in prav nič mi ne manjka,za razliko od ženski,so bolj sproščeni,znajo biti pozorni,če treba tudi malce zatežijo,ampak to je vse v mejah odnosa,zaupanja,tako da ostajam pri tem-moški so res lahko zelo dobri prijatelji-čeprav je tudi veliko odvisno od žensk.predvsem držijo se besede,a to je saj kar se mene gre zelo pomembno.ne vem,morda sem jaz imela srečo,toda vseeno glasujem za prijateljstvo med žensko in moškim.
Se strinjam da moski veliko manj komplicirajo in da se z njimi hitro zment razne stvari ampak kar se tice puscanja na cedilu pa nism tok prepricana..ok mam zdj par moskih prijateljev ki me niso nikoli pustili na cedilu ampak sm mela pa tud primerke k so me dostkrat pustil na cedilu in pac zdj nismo vec prjatli ker tega jaz res ne prenasam.
Sam tiste prave, ki so, to lahko rečem tri, so pa res prave… Pol grem pa z eno drugo na kavo, pa je zraven še ena njena kolegica, pa šimfata eno drugo, ki stalno skup visijo, ko gre pa ena druga stran pa ono tretjo… Ok to sem mislila, da so ženske lahk res hinavke :)) No v bistvu se nimam kaj sekirat, ker so to ene punce, ko se dobim z njimi dvakrat na leto, če je nujno. No, pri moških ap tega nisem opazila. Čist vse se da z njimi zmenit, pa ni jim treba make-up gor devat, rpdenj kam gredo, tk da če ti je dolgčas sam pokličeš, pa greš.
Tudi mene so “prijateljice” spravljale ob živce z nenehnim kompliciranjem, izmišljevanjem vsako sekudo, govorile eno, mislile drugo, delale tretje, okoli mene nekako ni bilo žensk z vsaj približno pospravljenim podstrešejm. Poleg tega so me pozabile takoj, ko so si našle fante. Imela pa sem prijatelja in temu odnosu sem res lahko rekla prijatljstvo, še zdaj imam TAKO lepe spomine na tiste čase, pa se je čez 2 leti zaljubil vame, jaz nisem čutila tako, zato se je oddaljil. Ampak vseeno verjamem, da bom ob tej množici ljudi spoznala koga, ki mu bom lahko rekla prijatelj.
Forum je zaprt za komentiranje.