Kakšni so odnosi z vašimi svakinjami?

Ali se razumete?

Mene moja nikoli ni sprejela in nimamo skoraj nič stikov in v bistvu mi je žal da se ne obiskujemo. To spoznaš šele ko si starejši in ko imaš otroke. Večina ki jih poznam ima takšne in drugačne družinske probleme – nikjer ni gladko.

ne obremenjuj se. mogoče ona isto misli, sam če niste najdli skupnega jezika, ga najbrž ne bosta

Ha jaz pa bi svojo svakinjo rad poseksal pa mi ne da.

Je že tako, da si sorodnikov ne izbiramo.
Mi imamo sicer OK odnose, nismo pa “najboljši prijatelji”. Stanujemo v sosednjih hišah in se zato dnevno srečujemo na dvorišču, skupaj smo na družinskih zabavah, ne hodimo pa skupaj na dopust, na izlete, na žure…
Pol vljudno/pol prijateljsko torej.

kako ti je lahko žal za nekoga ,ki te noče??? jaz tega ne razumem…

Moja svakinja je tako bolestno ljubosumna na mojo mamo, sestro in name, da je mojemu bratu prepovedala stike z nami….Hudi družinski problemi, vsaj za mojo mamo je to prekleto težko, saj niti svoje vnukinje, ki je stara 2 meseca še ni videla…..Zadeve se ne da rešiti, ker ima moj brat oprane možgane….Meni je hudo, pa nimam kaj…vse sem že probala….Če ima kdo kak dober nasvet….lepo prosim….

2-ič tuki….kaj naj rečem….probaš, če gre gre, če ne pa pač ne….potrudi pa se da družina ne bo začela razpadati, kot je naša…..in to zaradi tujke….

Za nekoga, ki bi naj bil tvoj prijatelj, pa te ne mara, ti sigurno ne rabi biti žal. Tu pa gre za nekaj drugega. Če imaš brata rada, bi verjetno želela, da bi se tudi s svakinjo dobro razumela, da bi se večkrat obiskovali itd.

Pri nas je tako, da se čisto v redu razumemo, ampak imamo vsak svoje interese, vsak svojo družbo itd., tako da se srečujemo v glavnem na rojstnih dnevih, mogoče kdaj pri starših na kosilu… Vsega skupaj je to nekajkrat na leto. Zaradi nečakov bi mi bilo sicer ljubše, da bi se srečali večkrat, ampak mi je tudi tako v redu.

Je pa res, da sorodstva si ne izbiraš, zato moraš tako svake kot tasta in taščo sprejeti pač takšne, kot so. Oni si niso izbrali tebe in ne ti njih, zato se mi zdi, da kakih idiličnih odnosov niti ne moreš pričakovati.

Jaz se ne bi sekirala, če vas odklanja ,
je že smotana !

Jaz imam dve in obe sta dokaj ok- mogoče Primorka boljša od Prekmurke !

Hiii – upam, da ne bereta !

Vsaka družina ima svoje križe in težave, zato si tega ne ženi preveč k srcu.
Namesto klepetanja z njo si raje privošči kakšno dobro knjigo preberi rumeni tisk in prebij koristen čas s prijateljicami in prijatelji s katerimi se dobro razumete in se v njihovi družbi počutiš veselo in sproščeno.
Če svakinja nima interesa nima smisla nekaj izsiliti saj boš s tem naredila več škode kot koristi.
Pusti času čas in bodi zadovoljna s tem, da sama veš kakšen človek si. Lepo te pozdravljam.

Jst imam svakinjo iz pekla in prav vesela bi bila če je ne bi videla več kot enkrat letno tako jo pa vsak dan gledam. Mi gre počasi že na bruhanje. Ona od vsega začetka ne prenaša mene in mi je vseskozi delala probleme. Mojemu takrat še fantu je rekla da ne sme hodit z mano. In njegovo bivšo je ful hvalila kako je bila v redu, pa ful jo je na obisk vabila domov, pa na pijače sta hodili, hotela je celo da v njihovi družinski firmi dela. Enkrat mi je elo rekla da moram shujšat ker sem predebela (takrat sem imela pri 170 cm 52 kg. ona pa pri 180 okoli 120 kg, pa čeprav je trdila da ima 58 kg in niti grama več.) Pa to niti ni bilo kaj posebega. Enkrat gre zvečer ven
in potem mojega moža ena ženska po telefonu pokliče če se lahko pride
zraven kopat. Mož jo nekam pošlje in izklopi mobilni telefon. Nakar ga ta ženska pokliče domov.Ji vrže telefon dol, spet prej nahruli, potem pa kliče svakinja se javim jst in mi reče da nej dam moža na telefon. Nakar reče njemu da more to njeno prijatelico poklicat ker je ful zaljubljena v njega in bi bila rada z njim ali pa vsaj seksala z njim. Meni zavre kri, se ful skregava doma, drugo jutro natulim tasta in taščo, ona dva sta pa z njo potegnila in rekla da je bila pač pijana. Jst budalo pa cele dneve njenega sina pazila. Nikoli več ni smel k meni in bili so ful užaljeni. Ker pa ni mali kriv, sem rekla res ni mali kriv sam jst ga ne bom pazila ona bo pa osebnega zvodnika mojemu možu igrala.Je pa res da pri meni ni samo svakinja iz pekla ampak cela njegova družina. Pa žal jih moram cele dneve gledat.
Pa še je th zgodbic. Bog daj da bi čimprej dočakala dan ko bom lahko iz tega pekla pobegnila. Okoli in okoli hiše bodečo žico napeljem da ja ne bodo blizu mogli.

Nikjer ne piše, da se moraš s svakinjo razumeti. Meni je dovolj da smo vljudni en do drugega.
Imamo tako različne poglede na svet in življenje,da skupaj ne bomo hodili na morje, pa me tudi ne moti. Lp

Mojca

Imam življenjsko srečo, ker je moja svakinja moja najboljša prijateljica. Ne vem kaj bi brez nje! Vse si zaupava, pomagava si, se smejeva in jočeva skupaj, skratka, upam, da me bo preživela, ker brez nje si svojega vsakdana ne morem predstavljati! Res sem srečna, da imam tako prima svakinjo, ne, prijateljico! Ker se tako razumeva, sta tudi najini družini tesno povezani v dobrem in slabem. Na koga se človek najprej obrne, če ima težave? Na sorodnike! Zato je fino, če imaš vsaj koga od njih, s katerim gojiš lepe družinske vezi in se nanje lahko zaneseš.
LP

moja svakinja tud ni čist “zdrava”, ampak jaz se ne obremenjujem več s tem. še posebno zato, ker jo jaz in moja družina že skoraj 2 leti nismo videli, pa smo celo zelo srečni zaradi tega. stvari je treba pač sprejeti takšne, kot so. na silo ne gre nič.

Svakinja – bljak!!!
Vsepovsod se neki vtika in peni in je najpametnejša na svetu.
Jo ignoriram in se ne obremenjujem z njo. Samo da mi ne stopi na žulj……

Na srečo mam eno samo svakinjo. Sem sm menda enkrat tuki gor že pisala, da je najbolj faušn člvoek na svetu. Zavida nam čist vse od dopusta, plače do navadne pice, ki jo gremo pojest v picerijo. Celo žlahto je nahujskala proti nama, možu je za rojstni dan pripravla tako “presenečenje, da… nimam besed. Hvala bogu, da jo vidim trikrat na leto! Pa moja tašča ni velik bolš… ne bi več o tem!

Moja svakinja je super!
Ko sem začela hodit z njenim bratom, me je ful štekala in nama pomagala, ker me njegova mama in oče sploh nista marala. In ostala je moja najboljša prijateljica tudi potem,ko sem se z njenim bratom poročila. Več sem se pogovarjala in videvala z njo kot pa s svojima sestrama. Potem je prišlo do bolezni in družinske krize. Žal sem imela toliko skrbi in dela, da sem se bolj posvečala možu in otrokom.
Nekako nisem imela časa za posvetovanja in sem se odločala hipno, sama.
Svakinja me je začela gledati postrani in končno prenehala govorit z menoj. Ne slišiva se in ne vidiva. Vse to kar tako, brez prepira. Še zdaj
pravzaprav ne vem zakaj in kako. Nekaj časa niti s svojim bratom (mojim možem) ni govorila. Otroke pa vendar ne mešam v to. Kadar pride k tastu na obisk (njegova hiša je čez dvorišče) jo grejo moji otroci mirne duše pozdravit in z njo poklepetat.
Žal mi je le, da se je odmaknila brez pogovora. Pogrešam jo, vendar se nočem siliti. Morda se bo nekoč pripravljena pogovoriti.
Kljub temu, da noče več komunicirati z menoj lahko rečem samo, da je moja svakinja super!

lep dan!