Volčja požrešnost
Ja, take težave imam da kar ni res. Zjutraj lepo vstanem pojem kosmiče, banano, mleko ali jogurt. Potem imam za malico sadje, pa super kosilo, s tono zelenjave, pa za malico jogurt,..
Gibam se , stara sem 27 let, poročena, brez otrok.
Ko pa pride noč, pa me nič ne ustavi, da ne pojem najmanj pet kosov kruha, celo pašteto, 20 dag salame, čokolado.Bašem se tako, kot da mi bo kdo kaj vzel.
Nimam težav, lepo živim. Poskusila sem s solato za večerjo, pa je to samo ena predjed moji požrešnosti. Potem ne morem spati, ker me tišči v življenju, poleg tega, da imam 8 kg preveč in da ne oblečem popolnoma nič.
Lepo prosim za pomoč, ne vem kaj naj naredim,da ne bom žrla. tudi če grem zvečer ven, pač jem kasneje. Žalostna sem,
Takšna volčja lakota je bolezenska in ni povezana s tem, da premalo ješ čez dan.Sicer pa lahko probaš, en dan jej malo več, ampak če boš ponoči še kar lačna potem se obrni na pomoč k zdravniku, ker si zasvojena s hrano. Verjetno nekaj kar ti manjka v življenju (seks, ljubezen…?) kompenziraš s hrano.
Tisto, kar sem napisala, 100% drži. Keli in Puma, mislim, da se motita. Prenajedanje, to je čisto nekaj drugega, kot volčja lakota. In sicer zaradi prevelikega zmanjšanja kalorij med dieto, se poruši tud hormonsko ravnovesje. Pride do pomanjaknja enga posebnega hormona, ki se imenuje leptin. To potem povzroči volčjo lakoto. Tistim, ki hujšajo, se lahko hitro to zgodi. Preberte si mal o tem, tu je nekaj linkov:
Kolikor vem, ne gre za bulimijo, lahko se pa iz tega izcimi.
Če lahko svetujem iz lastnih izkušenj: telesa nima smisla preveč prisiljevati, ker se vedno upre. Boljše je malo popustiti. Recimo, marsikdo reče, da je po sadju še bolj lačen. Zelenjava je pa sploh znana po tem, da je lahko poješ večjo količino, in ker je v bistvu “prazna” hrana, si kmalu spet lačna, želodec se pa navadi na količino…
Skratka, tako, kot so ti tudi že svetovale, najprej poskusi prilagoditi hrano čez dan. Meni se je najbolj obneslo, da sem pojedla zvečer pošten sendvič. Čisto mimo načel zdrave prehrane, ampak tako sem zadovoljila potrebo po slanem in mastnem. V bistvu take hrane sploh ne maram, vsake toliko me pa zgrabi. Ampak potem je ostalo pri enem sendviču, ne pri petih kosih kruha sredi noči.
Enako, če te zgrabi želja po sladkem, poješ nekaj ogabno sladkega, kaki mars ali snickers, da ti sladkoba že pri ušesih ven gleda, in imaš potem mir.
Dobro pa je, če ujameš pravi trenutek. Torej takrat, ko čutiš neko lakoto, ni pa še neobvladljiva. Če se prenajedaš ponoči, nikar ne hodi lačna spat. Če se pa kljub temu zbudiš, pa popij najprej skodelico toplega mleka (lahko tudi kakava). Če si večerjala, ti bo tisto mleko ponoči v večini primerov zadoščalo.
In nikar ne obupaj že po enem dnevu. Vzami si vsaj teden ali dva časa, da vidiš, če ima spremenjen način dnevnega prehranjevanja kaki učinek. Mogoče pa tudi ne bi bilo narobe (sploh, če bi se težave nadaljevale), da se oglasiš še na sosednjem forumu “Motnje prehranjevanja”. Sem prepričana, da bi dobila kaki koristen nasvet.
A pol ni z mano nč narobe, če sem po sadju pogosto še bolj lačna? o mi je kr odlegl.
Verjetno je pa glede te volčje lakote res vse v glavi. Jaz kadar sem cel dan doma kar naprej nekaj jem. Seveda čisto iz navade in ne od lakote. No zdej se tega odvajam. Je pa težko, ker ti lohk stvari hitro uidejo iz rok:(
Moj nasvet: najdi si zvečer kako zaposlitev, recimo sex do onemoglosti. Ker pa vem, da je to velikokrat iluzija si nadi kaj drugega. Mogoče pojdi na sprehod, tek ali plavanje,če pa nisi športni tip vezenje, kvačkanje, štirikanje, puzzle, tud računalniške igrice so dobre, al pa čat na internetu. Skratka nakaj, kar bo zaposlovalo tvoje roke in tvojo glavo. Izmisli si kak zaplen vzorec ali pa si kupi puzzle s 7000 kosi. Sam ne sedet pre TV. Zaposli se z nečim…. čemerkoli.
Jaz se pa kar strinjam z xtrm. Po moje je to zato, ker čez dan poješ premalo. Jaz bi bila tudi lačna, če bi za kosilo jedla samo en kup zelenjave, za večerjo pa en bogi jogurt. In ker si še na dieti, ker pač želiš shujšati, ti pol razumljivo gre po glavi samo hrana.
Pa tudi s tem se strinjam, da bolj sladke zadeve potem povzročijo samo še večjo potrebo po sladkem in pač po hrani. Vsaj pri meni je tako. Da pa ima vsak kdaj kak tak dan, ko mu gre samo hrana po glavi, pa je tudi razumljivo.
Vem,da je težko razumeti, vendar res nimam večjih težav v življenju. Čez dan jem dovolj, tudi meso, samo ko je mrak, jaz mislim,da moram pojesti vse kar vidim. NE da sem sita, takrat sploh nimam občutka za sitost. Jem lahko do nezavesti. ogromne količine kruha,…
Vse sem poskusila, šla sme na kolo, sej je blo dobro, samo takoj ko sem doma, grem jest:(((((((
Tako sem žalsotan, ker se ne morem kontrolirat.
draga sija!
popolnoma te razumem, ker imam tudi jaz (zadnje čase) občasno takšne napade. vendar na žalost ne pomaga nič drugega, kot da SE PREMAGAŠ in NE poješ ničesar. takrat boš lačna kot volk, slabo ti bo, na bruhanje ti bo šlo od lakote, vendar se MORAŠ zadržati. pomaga pa še nekaj: v hladilniku in omarah imej minimalno hrane. navadi se, da si čez dan kupiš toliko kot poješ, zvečer pa nimaš NIKJER nobene zaloge. to verjetno odpade, če imaš družino. v tem primeru pa prosi partnerja, da ti prepreči dostop do hrane-skupaj poiščita način. če še to ne bo šlo pa imaš velike probleme pri katerih ti bo pomagala samo strokovna pomoč. vendar ne vrzi prehitro puške v koruzo!!!
Lahko knjigo dobim v knjižnici?
TO je prav grozljivo vam povem. Po 30dag salame, francosko solato, celo pašteto, ogromno kruha,čokolado,…
Čez dan nimam težav,samo od 18 naprej pa sploh ne vem zase. Tudi če grem ven gledam ljudi, če kaj jedo. NE vem no, enkrat bom prosila nekoga na sred ceste za sendvič:((((((((((
Potem pa ne da jem, bašem se, hrane sploh ne žvečim,…
moja sestra je imela podoben problem…..čez dan je jedla lepo tako kot je treba….zvečer ali pa ko je bila sama (da ni bilo doma otrok in moža) je pa pojdela po 30 dag čokolade, pol kg politank, štiri kremšnite….se pravi v glavnem sladko…ko je to pojedla je bila vsa napihnjena…jokala…..ker ji je bilo pač žal….v glavnem groza….dolgo časa smo jo prepričevali, da bo morala poiskati strokovno pomoč….no…in po kakšnih dveh letih se je le odločila….in brez psihiatra ni šlo…….jo je zrihtal in sedaj težav nima več…ji je pa povedal psihiater, da ima veliko možnosti da se ponovijo….
Forum je zaprt za komentiranje.