nič več otrok?
Ne vem kako pravzaprav vse skupaj spraviti v smiselno obliko. Upam da bo šlo.
Imam dva otroka stara pet let in leto in pol. Ker nisem mogla rodit normalno sem imela obakrat carski rez. Po drugem porodu sem se odločila da ne bom imela več otrok in si sedaj dala tudi namestiti navaden materični vložek. Do sedaj vse v redu ampak zadnje tedne me na trenutke prevzema takšna želja po še enem otroku da mi gre včasih na jok. Ne morem se nekako sprijaznit da ne bom imela več otrok. Malce zaradi straha pred še enim carskim rezom ker vem da bi bilo okrevanje še trikrat daljše kot drugič. Oba z možem sva mnenja da imava dovolj otrok ker pravzaprav veva da dva lahko normalno preživljava itd. Ne vem ali je za vse skupaj kriva pomlad hormoni ali kaj? Je imela katera podobne “težave”? Malce me je sram priznati možu ker sva se že pred časom odločila da pač ne bo več otrok, ker bo mislil da se mi je zmešalo.
Ja,tudi meni je tako.Na čase mi pride da bi imela še enega otroka(imam dva,7 in 10 let).pa hčerka je takoj za to,si želi.Tudi jaz.Ampak mož ni za to,ni za otroke.Pri nama je še veliko drugih stvari(nesporauzumi,podnajemnika…)Želela sem ti povedati samo da tudi jaz imam občasno želje po še enem otroku.
jožica nisem noseča sem sigurna.
sam zanima me zakaj me sedaj prevzema takšna želja. nekako se nikoli nisem spraševala o številu otrok ki jih bom imela in sem že mislila da je to to in konec. sedaj pa mislim da bi imela še enega ne sicer takoj ampak čez kakšno leto ali dve. sam ni mi jasno zakaj me takšni občutki obhajajo glede na to da sem bila sigurna da sem s tem že razčistila. da bom imela dva otroka in pika. ne vem lahko da je prehodno obdobje in me bo minilo ali pa tudi ne. hočem reči kako oz. kdaj ste vedele da je konec sedaj pa nič več otrok?
Jaz sem pa stara 20 let pa si noro želim dojenčka, in prav tako moj fant.
Imela bi seveda priskrbljeno sobo pri meni doma, in čez tri leta se nama zaključi stanovanjska shema bi se preselila na svoje(možnost je tudi, da dobim manjše stanovanje od svojih staršev, mojemu fantu pa bi tudi zelo pomagali).
Pa se ne moreva odločiti!!!!Oba hodiva na isto fak. ,oba počasi zaključujeva 1 letnik in mislim da bova naredila pogoje za v drugega,toda zdi se nama vseeno prekmalu.
Rada bi dokončala vsaj 2 letnik, da bi potem, kaj uspela naresti, bi potem konec tretjega rodila(mogoče bi mi ratalo naredit pogoje za 4.letnik), fant pa bi seveda delal 4. letnik in občasno se posebaj.
Moji starši imajo firmo in bi jaz takrat, ko bi bila na”porodniški”malo delala doma za njih…………….ITD…..
VSE IMAVA SPLANIRANO (že rišem načrte za preureditev 2 sob) IN MISLIM, DA NAMA BI USPELO,TODA????????????
ne moreva se odločiti…….
In prav zato, sem tudi jaz tako kot ti vsak dan bolj nesrečna, ker mislim da še nekaj časa ne bom mogla imeti svoje male štručkice….jokam,jokam…vsak večer razmišljam kako bo, imena…
Ne vem kako naj si pomagam in prav tako ne morem svetovati tebi.
EDINO KAR TI REČEM JE TO, DA ČE JE LE MOŽNO IMEJ ŠE ENO BEBICO, KI TE BO NASMEJALA IN TI PRINESLA SREČO.
ČE IMATA MOŽNOST PREŽIVLJATI 3 OTROČKE NE ODLAŠAJTA…….tudi tvoja mala otročka bosta vesela
(Jaz sem star 20 ,bratec 14 in starša ki sta stara 40 let nagovarjava še za enega bratca ali sestrico-rekla sta da bosta počakala na vnuke…upam, da jih ne bosta dolgo čakala)
Nija, jaz si tudi želim še enega ampak racionalni argumenti mi pravijo, da naj še malo počakam. Sem si pa rekla, da več kot dva ne bi imela saj nosečnost in porod in vsa skrb za dojenčka niso ravno tak žur, da o neprespanosti niti ne govorim..ampak nikoli ne reci nikoli. Taki hormonski viharji, ki napadejo vsake toliko časa so pa prava nadloga., predlagam, da se poskušaš s čim zamotiti, da se ti misli ne bodo toliko vrtele okrog dojenčkov.
Pancy, vnaprej se opravičujem, če bo moj post zvenel (pre)ostro. Rada bi te samo vprašala, če si trdno prepričana, da gresta študij in dojenček skupaj. In potem, že vnaprej veš, da boš po končanem študiju dobila službo?
Namreč, zdi se mi, da gledaš zelo enostransko. Ti bi štručko za previjat in vozit na sprehode… vse ostalo bo pa verjetno imela na skrbi tvoja ali njegova mama? Iz kje ti bo denar za hrano, plenice, igrače? Kje bo otrok, ko boš ti na predavanjih? Itd.,itd.
Mislim, da bi morala razmišljati tudi po tej plati in se najprej postaviti na svoje noge. Potem pa, seveda, čim prej na delo.
Jožica nič nisi preostra.
Tudi sama bi to rekla kaki punci, toda jaz bi na otočka itak počakala še do konca 3.letnika, tako bo fant že v 4.letniku ko bo bebica prijokala na svet in bomo v bistvu le leto dni brez redne zaposlitve.
Midva s fantom si otročka resnično želiva, oz. jaz sem že obsedena z njimi.Vse to je že najina vsakodnevna tema in seveda se pogovarjava tudi o tem kako bi se preživljala.
Srečo imava, da na faksu nimamo obveznih vaj in predavanj in bom brez problema doma, le ko bo pomembno bom odšla;s fantom sva na istem faksu,isti letnik, tako da je tudi to še en +..
K sreči imava tudi zagotovljeno streho nad glavo in nama za to ne bo treba skrbeti, ter plačevati najemnine, elektrike…
Vem, da je še najtežje z denarjem, toda mislim da bi kar shajala, glede na to da nama ni treba dajati za stanovanje.Baje kot mati študentka dobim 80.000 mesečno, sama imam štipendijo 50.000, fant oktobra dobi štipendijo 60.000..s tem seveda ne bomo živeli na veliki nogoi, toda marsikdo s tem živi 4 člansko družino s stanovanjem in stroški vred.
Seveda bi oba delala čimveč v obdobju pred otrokovim rojstvom in probala čimveč prišparat, pa tudi kasneje bi si kaj našla.
Službi pa imava zagotovljeni v podjetju mojih staršev, ki se ukvarjajo ravno s tem kar midva študirava, čeprav se bo verjetno fant zaposlil v nekem drugem podjetju(za vsak slučaj če bo karkoli narobe pri nas-bog ne daj, toda nikoli ne veš)…
Čeprav sem prepričana, da bodo moji in njegovi starši želeli pomagati, ne želiva da bi bil otrok njihova skrb.Obe mami sta še zelo mladi-fantova 45, moja 40, tako da bi nama bile težko vedno na voljo, TODA TEGA RESNIČNO NE ŽELIVA.
Mislim da se kar zavedava, kaj pomeni otrok in zaobljubila sva se, da bova svojim otrokom nudila najboljše in da za to ne bova izkoriščala drugih, ter da se bova sama trudila in se postavila na svoje noge.
(če po pravici povem me je tudi zelo strah, da nebi mogla meti otrok, saj vsak dan več punc toži o tem, da ne morejo zanositi in imeti otrok…….)
HVALA TI ZA POUČNE IN ODGOVORNE BESEDE pa lep pozdravček
Nija
Če te prime želja po še enem otroku, si ga omisli, ne bo ti žal. Vsako življensko obdobje ti prinaša starosti primerne želje. Če si te želje ne izpolniš zdaj, si boš otročka zelo želela proti koncu rodnega obdobja. Nobena ti ni odgovorila glede carskega reza – pravijo, da sta dva maximum, toda poznam žensko, ki je brez težav tako rodila 3x.
Nija, pa ti si zapisala moje besede, moja čustva, moje misli. Tudi jaz imam dva otroka, fantka stara štiri in šest let. Pa me včsih kar boli od hrepenenja po še enem otroku. Pa dobro vem, da si lahko “privoščim” samo dva otroka, da bosta imela kar največ ljubezni in pozornosti od mene, pa tudi materialnih dobrin. Žal tako je. Če gredo v šoli na izlet in samo moj otrok ne bo šel bi mi bilo tako hudo. Pa je grozno tako razmišljat, čisto po materialistično. Če bi poslušala srce sploh ne bi dvomila kaj bi naredila. Tako pa gledam dojenčke in moja duša joče. Vedi, da te razumem, da nisi edina, ki tako razmišlja in čuti. Kar pogumno naprej, objemi svoja dva sončka, pa oglasi se še kaj.
Sem ena od petih otrok in lahko ti povem, da kljub temu, da nisem imela vseh “materialnih” dobrin, sem zelo srecna, da pripadam tako veliki družini. Imam pa drugih stvari več, ki jih drugi otroci nimajo! Zato se opogumi in poslušaj svoje srce! Verjemi, da bosta tudi tvoja otroka navdušena nad bratcem ali sestrico in ljubezen, ki jo bo nov otrocicek prinesel v druzino vas bo vse obogatila.
Forum je zaprt za komentiranje.