samozavest
teoretično obvladam vse o tej temi, se trudim, se pogovarjam, veliko preberem, si vbijam v glavo…
pa vendar….. počutim se grozno. nimam službe, zdi se mi, da sem nesposobna, ker sem brezposelna že 4 mesece; sicer nekaj delam na, pst, črno; pa se mi spet zdi, da če me nočejo za stalno, da nekaj ni vredu z mano. imam težave s težo, hujšam, pa gre prepočasi, da bi se počutila uspešno. zdi se mi, da sem butasta, grda, nesposobna, pa na žalost tudi zavistna, ker se mi zdi, da gre vsem drugim veliko boljše kot meni. pa vem, da vse to ni prav, pa vem, da sem sama za vse odgovorna, pa vem….a naredit ne morem NIČ, da bi bilo boljše.
poln kufer že imam sama sebe in vse to, ko pa gledam druge ljudi, pa jih večina niti ne razmišlja o tej temi. jaz pa non stop, pa se ne morem popravit.
sem vam zatezila ta dezeven dan?
vsasih se mi zdi, da bi pomagalo edino to, da mi zamenjajo možgane.
sem booooga, ali samo smotana?
lp
Smotana. Ogromno je stvari, ki jih lahko počneš, tudi če nimaš službe. Nisi napisala koliko si stara, ali imaš prijateljice, ali so ljudje odvisni od tebe (otroci), ali imaš partnerja,… Pojdi ven v naravo, spoznavaj ljudi, naveži stike, slej ko prej se bo našlo mesto tudi za tebe, do takrat pa si omisli kakšen hobi. Kuhaj, šivaj, riši, barvaj, … usmeri energijo nekam in ne boš imela niti časa razmišljati o drugih stvareh.
Smotana si!
Seveda pridejo takšni dnevi, pri vseh je tako! Tudi mene prime,da sem nezadovoljna s sabo, s svojim življenjem.
Bolj boš zagrenjena, slabše bo. Vedi da za dežjem pride sonce.
Si kakršna si, sprejmi sebe, to je prvi korak.
In išči, piši, pa ni vrag da ne bo bolje, da se tudi tebi ne nasmehne sreča.
In razčisti glede sedanje službe. Ali s pogodbo ali pa pojdi. Delo na črno je metanje peska v oči!
27 let. imam prijatelje, imam partnerja, čez 2 meseca se poročim, imam kužka….imam stanovanje, imam…..
veselim se poroke, veselijo me priprave, rada imam naravo, sprehode, vse….
saj, počnem vse mogoče…. pa je vseeno v meni en črvek, ki me jezi. ob dneh kot je danes, pa zraste v pravo anakondo. to me zelo jezi, pa ne vem kako si naj pomagam.
saj bom nehala jamrat, pa grem domov pospravljat. mogoče se boljše počutim….
vsaka knjiga in nasvet mi drži samo par minut. dokler mi nekaj ali nekdo ne naredi nekaj, kar me potolče. pa pozabim v trenutku na vse sklepe in dobre načrte in ostanem samo jaz, najbolj bogi človek na svetu. no, pa še en v somaliji…:)
ojej…
ž
To ni bila klofuta, ampak prijateljski nasvet.
In delo na črno – dlje časa???? Premisli ampak res premisli, če se splača!!!! Včasih se mora človek tudi malo ponižat in delat kaj, kar ni primerno njegovi izobrazbi. Skušaj kljub vsemu gledat pozitivno na stvari. Oprosti ampak jaz raje čistim za dol čas kot pa sedim v pisarni in delam na črno! Je pa res, da smo različni ljudje. In ne pusti se izkoriščat!
To je samo moje mnenje in ga ne rabiš upoštevat!!!
A veš, da sva si fuuuuuul podobne. No, ja sicer imam imam službo, ki je za en d….! No, to niste prebrale. Tudi jaz sem stara 27, imam stanovanje, imam kužka, imam moža (še pred nedavnim fanta), pa prijatelje….Pa se vseeno pojavijo dnevi kot pri tebi danes. Tudi jaz sem včasih ljubosumna na druge, bolj uspešne. In nikar ne misli, da je služba vse v življenju. Vem, da boste tiste, ki je nimate, rekle: “To lahko trdi tisti, ki jo ima!” O, ne , pa ni tako, tudi sama sem bila z univ. izobrazbo na zavodu. Vem , kako poniževalen in grozen občutek je to!
Pa vendar vem: zunaj je pomlad, doma me čaka človek, ki me ima rad, vesela me prijateljica, ki sem jo poklicala po dolgem času in jutri si grem kupit novo maskaro (pa četudi najcenejšo).
“La vita e bella”, četudi včasih malo posivi!
Vsem veliko sonca, sej ste same fajn punce!
saj vem, da je bil prijateljski nasvet. samo navadno ti ljudje okoli tebe govorijo samo take stvari, ki ne bolijo. vcasih pa prijateljski nasvet malo zaboli. temu jaz klofuta recem, je pa zelo prav tako. včasih me jezi, ko je okoli toliko ljudi, pa noben ne pove, kaj si v resnici misli….. napiše pa človek to kar misli, zato…. me veseli.
simona, res me razumeš!na zavodu me še na javna dela nočejo dat, ker imam 7 stopnjo. potem pa me kaka znanka vidi, ko raznašam letake, pa mi tak pomilovalno reče, ojej, take papirje nosiš okol. mislim, ona pa čistilka, pa si norca dela. to me še bolj boli, ko govorijo, češ faks je naredla, pa nič iz nje. delat bi šla takoj, tak kot mi….blabla….kar slabo mi postane. no, pol pa dobim občutek, da zdaj ko imam narejeno neko šolo, pa se od mene še več pričakuje. pa se počutim še slabše.
jaz sem pa malo prej govorila o čiščenju…. hm, lep dan vsem….upam, da me kmalu mine…sam ko vem, da ne mine, samo malo ponikne.
lp
Forum je zaprt za komentiranje.