Depresija te dni

Točno se zavedam, da nimam nobene pravice “jamrat” nad svojim življenjem. Sem zdrav, imam službo, okey delo, športam, materialne zadeve sem si pa tudi kar uredil.

Ampak skoraj leto in pol sem že samski in zadnji mesec in pol mi pa ta status bolj ali manj preseda. Ko sem se razšel z bivšo je bil eden izmed napotkov:”ugotovi kaj bi rad”. Prepričan sem, da sem na tem področju veliko naredil. Rad bi resno razmerje iz katerega bi kasneje nastala družina.

In vem kakšno partnerko si želim. Pa eni pravijo išči, drugi pa nikar ne iskat. Bo že prišla. Mene pa zadnje tedne tako stiska neka nevidna roka za vrat… Kako naj to stisko preženem?

Jasno mi je, da moram biti sam čist “pošlihtan”, če sploh hočem začeti kaj pametnega. Ampak a je ta tesnoba normalna? In a bo res srečanje z nekim dekletom, ki mi bo ugajalo odpravilo problem ali pa bo to samo “začasen obliž”, pa bom kdaj kasneje spet “eksplodiral” oziroma bolje rečeno “usahnil”.

Mnogi mi pravijo, tudi tule na forumih, da sem okey. Vem, da sem ampak nekako se kot samski počutim nekam praznega. Ne vem, če je to prav, saj marsikje človek prebere sporočila, da mora biti vsak sam najprej “kompleten”, če hoče “kompletno” razmerje. Spet kje drugje prebereš, da smo ljudje socialna bitja, ki za dokončno izpopolnitev rabimo nekoga ob sebi.

Kaj je res? Kako na take deževne in temačne dni pregnati to “dušenje”? V kratkem bom dopolnil 33. let pa se mi zdi da čas kar teče in nič ne reče…

Dragi moški, v tej situaciji nisi sam. Še veliko takih nas je. Zame tudi pravijo, da nisem resna, da se obnašam, kot da mi je vse samo v zabavo, sama pa vem, da si še kako želim nekoga ob sebi. Pa sem samska dlje kot ti!

Kako ze pravijo? Postavi se na noge, ugotovi, kaj bi rad, bla bla bla…

Na zacetku je malo hudo, te trga, ampak, s casom ugotovis, da nisi zadovoljen z vsem, da se ti je okus izostril in da priblizno ze ves, kaj bi rad. Potem se “navadis” na samsko zivljenje, saj obcutis samostojnost in svobodo. Ko ugotovis, da se nisi navadil, ampak naucil samskega zivljenja, se ob sami misli, da bi bil s kom tako utesni, da podzavestno bezis stran.

Aja, pa samski sem krepko vec kot ti. Pa ves, kaj je zanimivo? Veliko je taksnih.

Tole je pa zelo dobro napisano Lamisil. Najprej ves tisti bla, bla, bla, ki sicer drži in pomaga ampak ne v nedogled. Enkrat se ti začne dozdevati, da si naredil že dovolj, da si pripravljen – ampak nič ne pride mimo!

In tudi tebi Taisha hvala za napisano.

Ampak kako pa dam stran tisto nevidno roko, ki me drži za vrat in duši, mi na trenutke povzroča nespečnost, zapiranje vase in podobno. A vaju tudi kdaj kaj takega grabi?

Saj te to ne grabi vsak dan in vse dni. Pride enkrat na mesec ali pa..odvisno, veckrat/manjkrat. Vse mine. Postane nacin zivljenja in nekaj vsakdanjega. Saj se ne spremenis, navadis se. Nekaj podobnega kot moska menstruacija, malo sarkasticno. Se navadis in zivis s tem.

Okey, ne grabi vse dni ampak… začetek februarja je bil kar vzpodbuden. Potem pa z eno damico neki zapleti, pa še malo sem zbolel, pa cel kup slabega vremena – ti pravim “živa groza”. Marca je šlo malo na bolje, pa potem ene male športne počitnice s katerih sem se vrnil prav “skuliran”. Prejšnji teden lepi dnevi, sem mislil, da sem že “ozdravljen”. Tale teden pa – dlje kot traja, slabše je…

Ampak a pol roka je, obstaja, grabi za vrat tudi druge?

hm….ta roka..mal preveč jo omenjaš..neki se tak sekirat zaradi te roke, kot ji sam praviš….si samski, to je trenutno dejstvo…pejt v lokal, plesat,,,osvajat,se to fantje baje znate….ne se pustit, da boš erotično zaspal!!……ker glede na to, da si slaabe volje,…..ne vem, si že na poti v minus, zato, pejte s kolegi v kak disco, lokal, kjer se pleše, zabava..pa se mal zdivjaj!! to nared najprej!!…..pol, ko prideš domov, se naspi, najej…..pol pejt v knižnco , pa si sposod knjigo od richarda bacha- most prek večnosti….začni jo brat z namenom, da tI bo nekaj ta knjiga dala, ok?, in ne že na 100-ti strani obupat!!!!….
ko boš to prebral, boš pripravljen za nadaljno pot!!!!!!!!

….sam ne se preveč zavijat v vato in jamrat…..!!!!!to je pa prvo pravilo!!!!
….no, pa lep dan!
ČAU

Najlepša hvala vsem, ki ste podali svoje mnenje. Prihaja pomlad in negativna razpoloženja minevajo, pomagale pa so tudi vaše misli. Ob vsej množici osamljenih ali žalostnih ali kako drugače nesrečnih ljudi na tem svetu ne vem kaj naj si mislim. Naj bom vesel, ker nisem edini ali žalosten, ker vidim kako majhna je skupina tistih, ki jim uspe najti srečo? Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste se oglasili na moj e-naslov in me vzpodbudili!