Uspavanka za mrtve vagabunde
Uspavanka za mrtve vagabunde
Majda Sepe
Kam osipajo cvetove bele rože daljnih zvezd,
med konfine, kjer trohnijo mrtvi kralji živih cest.
To tvoj je grob, vagabund,
pozabljen grob, vagabund,
le trava čezenj rase.
To tvoj je grob, vagabund,
pozabljen grob, vagabund,
žival po njem se pase.
U grobu tam, vagabund,
še zdaj si sam, vagabund,
kot bil si svoje čase.
Cesta vam je kri izpila, grapa je azil za vas
dobra zemlja pa je skrila pred žandarji vaš obraz
To tvoj je grob, vagabund,
pozabljen grob, vagabund,
le trava čezenj rase.
To tvoj je grob, vagabund,
pozabljen grob, vagabund,
žival po njem se pase.
A ta tvoj grob, vagabund,
je dober grob, vagabund,
saj solz ne terja zase.
A ta tvoj grob Vagabund,
je dober grob, Vagabund,
saj solz ne terja zase.