Pozdravljeni!

Mi lahko kdo prosim “po domače” razloži razliko med Spiegelreflex fotografskimi aparati in navadnimi digitalci. Lahko, da je Spiegelreflex nemški naziv, žal drugih nazivov ne poznam.

Te fotografske aparate naj bi uporabljali “profesionalci” predvsem zaradi večje kakovosti slik, boljših objektivov?!? in boljših makro funkcij. Je to res? Ali mi takšen aparat priporočate?…

Hvala za vse odgovore in pojasnila

Tone

Primeri Spiegelreflex aparatov bi bili:

Olympus CAMEDIA C-1000L Digitalkamera
Olympus C-1400 L
Olympus digitale Spiegelreflex D2500

Spiegelreflex je v “jeziku” fotografstva SLR (Single Lens Reflect), po naše prevedno zrcalno-refleksni fotoaparati.
Ja, to so zelo kvalitetni fotoaparati kot so znani EOS-i od Canona ali pa Minolta DiMAGE.

Pri fotoaparatih je največji problem v tem, ali dobimo potem na sliki zares tisto, kar smo želeli slikati.

Problem se rešuje na več načinov:

1. Enostavne kamere imajo posebno očesce, skozi katerega gledamo objekt, ki ga bomo fotografirali. Ker očesce fizično ni na isti poziciji kot objektiv kamere je jasno, da bo v resnici dobljena slika nekoliko premaknjena gleda na tisto, kar smo videli v očescu. Pri večjih razdaljah do objekta snemanja razlike še niso tako velike, najhuje je pri bližnkih objektih, kjer je lahko napaka relativno dosti velika in moteča. Očesce tudi ni, optično gledano, enako objektivu, zato nikoli ne bomo dobili na sliki enake geometrijske proporce, kot jih vidimo preko njega. Povedano po domače – skozi očesce si nastaviš lepo kompozicijo, na resnični sliki pa bo še kup objektov, ki jih skozi očesce sploh nismo videli in ki nam s svojo prisotnostjo lahko popolnoma skazijo kompozicijo.

2. Boljše kamere omogočajo gledanje na zaslon, ki prikazuje natančno to, kar vidi senzorski čip v kameri in kar se bo pozneje videlo na sliki. Problem zaslonov je v tem, da dajo ob močni svetlobi (sonce) težko razločljivo sliko, poleg tega hitro “požrejo” baterijo. Zaro imajo nekatere kamere še en mini zaslonček namesto očesca, ki pa ima tako majhno resolucijo, da ne vidimo detajlov. Torej spet problem…

3. Zrcalnorefleksne kamere imajo takoj za objektivom pod kotom 45 stopinj postavljeno zrcalo, ki sliko projecira navpično navzgor, slika gre potem skozi optično prizmo na očesce, skozi katerega gledamo. Vidimo torej točno to, kar gleda objektiv in to v polni resoluciji. Ko se odločimo za sprožitev fotografiranja, se zrcalce sunkovito umakne in vse svetloba iz objektiva namesto na prizmo (in naše oko) pade direktno na čip, ki si sliko zapomni. Ta sistem je od prej naštetih daleč najboljši, zato ga imajo vse boljše kamere, pa naj si bodo digitalne ali pa analogne.

Vse je torej odvisno od tvojih potreb, oziroma “umetniških” vzgibov in zmožnosti. Jaz osebno kamere ki niso zrcalnorefleksne sploh ne primem v roke, ker preprosto želim delati slike takšne kot to želim jaz in ne takšne, kot mi jih nameni mati narava v podobi slabe optike :))))