bajti in biti
Jaz imam eno vprašanje. Zakaj je oznaka za kilobajt (kb) enaka kot oznaka za kilobit (kb)? To me večkrat zelo moti, saj ko “downloadam” kakšno stvar z neta, mi zgoraj piše, koliko sem že naložil v kilobajtih, spodaj pa je hitrost prenosa v kilobitih!!! Potem se pa sprašujem, zakaj nekatere, zlasti daljše datoteke rabijo full več časa, da se naložijo, kot sem prvotno izračunal. Npr. izračunam, da se bo nalagalo kakšno minuto, traja pa nalaganje celih 10 minut!!! Tudi na statusu povezave (imam dial up povezavo) mi piše hitrost delovanja modema v kilobajtih!!! Kako naj ločim kilobite od kilobajtov? Pa še to: bajt je lahko sestavljen iz 8, 16, 32 ali 64 bitov, kar je res nesramno do uporabnika, da so enote v kilobitih, saj lahko kaj hitro povzročijo, da se bo en Mb nalagal celo večnost, pa čeprav povezava deluje z 100 kb na sekundo!!!
Kot ti je povedal ph8, kilobyte je vedno (oz. naj bi bilo, seveda pa je božno, da kak proizvajalec lahko tudi namenoma, da bi uporabnika zavedel to ne napiše tako) kb, kilobit pa kbit.
Hitrosti modemov se vedno meri v kbitih, saj se pri prenosu 1 byta lahko uporablja več bitov kot 8 (npr start, stop, parity bit,…)
Pa še to… Byte naj bo zate vedno 8 bitov, čeprav kot si pravilno ugotovil ima byte lahko tudi 4 ali 64 bitov. Ampak do 64 bitnih bytov boš prišel npr., ko boš programiral na nivoju strojnih ukazov za 64 bitne procesorje, za sedaj pa se kar drži tega, da je byte vedno 8 bitkov.
Nekoč je tule nekdo spisal cel referat o Švedinjah, UV žarkih in bajtih in bitih.
Upam, da ne bo zameril če ga skopiram, ker bo v pomoč tudi tebi.
Nekdo je namreč spraševal, kako velik je 1 GB
Ker je zadnjič nanesla debata o tem čudu:
Računalničarji so prav iz istega testa, kot vsi ostali. Dohtarji recimo: če ne bi uporabljali latinščine ne bi izgledali pol tako pametni kot izgledajo. Za navaden prehlad si izmislijo rinitis in modro kimajo, ko pišejo “diagnozo”, namesto “določitve” ali recimo “ugotovitve” bolezni.
Računalničarja pa, vedno bledi s podočnjaki in ironičnim odnosom do prejšne verzije so si pač izmislili kupček zank, ki neposvečenim ne pusti blizu. Če je en Gg gigagram, ki je tisoč Mg ali megagramov ki je spet tisoč kg ali kilogramov, ki je tisoč gramov…. pri bitih bajtih in podobni računalniški zalegi seveda ni tako. Na vprašanje kako velik je 1 GB bi namreč mirno lahko odgovoril da je 1Gb pač 1000 MB, pa ni čisto tako. Poglejmo si zakaj ne.
Najprej o tem, kaj bit in bajt sploh je.
Računalniki delajo z informacijami in za njih pač obstajajo samo dve informaciji: ali je, ali pa ni. DA, NE; in nič drugega. Moja soseda bi znorela če bi o ta mladi lahko povedala samo “da”ali “ne”.
Pa saj veste, kako smo si včasih izmišljevali igrice pri katerih smo si zamislili osebo (ali poklic) ostali pa so morali z vprašanji na katera smo lahko odgovorili le z da ali ne ugotoviti kaj je imel kdo v mislih:
ali je moški … DA
ali je igralec … NE
Leonardo di Caprio? … DA
Tako torej delujejo računalniki, njihov svet je sestavljen zgolj iz DAjev in NEjev ki pa jih on razume kot ničle in enke. DA,DA,NE,DA bi videl kot 1,1,0,1 in tako dalje.
BIT je torej enota za informacijo kot je gram za težo. Ampak ta enota je veliko bolj revna kot gram, medtem, ko je gramov lahko neskončno različno mnogo, je bit lahko samo enka(1) ali ničla(0).
Če torej popravim zgornjo “definicijo” (se sliši bolj imenitno kot “opredelitev”, opis ali razlaga ne?):
BIT je enota za tako informacijo, kjer sta možna samo dva – enako verjetna – odgovora.
Tisto “enako verjetno” je tu samo zato, da ne bi kdo mislil, da je enka kaj več vredna kot ničla.Soseda sicer trdi da je odgovor na vprašanje “Ali bo moj spet prišel domol nalit ko kanta” večkrat 1 kot 0 ampak to tu ne šteje. Mimogrede BIT je okrajšava za BInary digiT, kar pomeni DVojiška števkA.
Z enim BITom si pač nimamo kaj pomagati, pa so jih dali vkup osem. Zakaj osem vprašajte računalničarje, ki vam bodo začeli nekaj motoviliti o dvojiškem sistemu pa šestnajstiškem sistemu (razlika med njima je ta da v prvem porabimo za štetje do dvajset ogrooooomno števk, pri drugem pa pri namesto enajst zapišemo A, dvanajst B in tako naprej do dvsjset ki je – he he – 14, v dvojiškem pa 10100)
Osmim BITom vkup pravijo beseda ali še bolje zlog ali ugriz ali – da boste zgledali fensi – byte
Ponovimo:
0 (ali 1) je BIT, ki ga označimo z “b”
10110100 pa je BYTE ki ga označimo z “B”
Številka 256 se vam zdi znana? Ja 256 se stalno pojavlja v računalištvu, v kodni tabeli za zapis znakov je 256 mest (ASCII koda), v excelovi tabeli je 256 stolpcev in podobno. Razlaga je preprosta: ker je prostora le za osem bitov je lahko samo 256 različnih BYTEov 2 na 8 potenco je 256 in zadja številka (prva je ničla) ki jo lahko zapišemo je 11111111, naslednja, 256 bi bila 100000000, ki pa ima že 9 mest. Samo še ena številka se pojavlja tako pogosto: to je 65536, ki pa je 2 na 16 potenco.
Najprej pa še tole: Hja kaj hočemo. 1000 informacij bi torej lahko spravili v 125 besed, kar bo prineslo hudo zmedo: 1000b = 125B in tole zmedo nam veselo prodajajo ADSL ponudniki, ki nam ponujaj hitrost 1Mb na minuto in potem nam ni jasno, kako to, da nam recimo mp3 datoteko dolgo 8MB ne prenese v osmih sekundah? Jep, razlikca je v b in B. Čakati bomo torej morali celo minuto.
Ne verjamete? Izračunajmo čas prenosa z 56.6 K modemom in z 1Mb ADSLjem:
Modemi z oznako 56.6K imajo hitrost prenosa 56600 bps (kar je bitov per second ali b/s)
56600 : 8 = 7075 Bytov na sekundo, kar je 6,9kB/s
1MB je torej 145 sekund. Prej omenjeni mp3 (8MB) bomo torej downloadali (idealno) 20 minut
ADSL 1Mb paket ima hitrost 1000000 bps (vemo, da gre za bite na sekundo), tako da je račun sedaj:
1000000 : 8 = 125000 Bytov na sekundo, kar je 122,1 kB/s
1MB je torej 8,2 sekunde in zgoraj omenjeni mp3 (8MB) bomo vlekli dol 65 sekund, dobro minuto torej.
ČAKAJ, tale naš dr(agi) WEGA NAM LAŽE!!!
zgoraj sem namreč napisal : 56600 : 8 = 7075 Bytov na sekundo, kar je 6,9kB/s
Kakšnih 6,9 kB/s zaboga, kvečjemu 7,0 kB, kakšnih 6,9? s 1000 pa menda znamo deliti?
Sedaj pride tisto, kar vas bo jezilo: ker delamo v dvojiškem načinu, računalničarji pa so si – kot dohtarji latinščino – zamislili, da bodo informacije računali z logaritmi, moramo tudi mi sedaj računati z logaritmi.:
Takole torej:
8 b = 1B (8 bitov je 1 byte), tole že vemo.
Ampak pazite sedajle tole:
1 KB NI 1000 B
To pa zato, ker z 2*2*2*2*2 nikakor ne pridemo na 1000. Saj veste logaritmi. In to povrhu vsega ne desetiškimi ampak dvojiškimi. Ne krivite mene ampak gospoda z imenom Claude Shannon.
2 na 10 je 2*2*2*2*2*2*2*2*2*2 kar znese 1024. Pa smo tam-
1KB je 1024 B
1 B je 8 b
1KB je torej 1,024 KB kar je torej 8192 b
A joj joj, so pa res smotani. Zato je torej tamle zgoraj, ko smo računali hitrost, iz 7075Bytov izračunali 6,9kBytov saj smo namesto z 1000 morali deliti z 1024. Pa da bi bila zmeda čisto zares popolna ampak čisto čisto čisto zares popolna nekateri računajo hirost tako da “če gre za prenos podatkov je pa 1000 bitov 1000 bitov in ne 1024”. Kdo bi jih razumel.
In sedaj končno odgovor.
Kaj je že bilo vprašanje?
Kako velik je 1GB?
1 KB kilobyte = 2na10 B = 1.024 B = 1.024 × 8 b = 8192 b
1 MB megabyte = 2na20 B = 1.024 KB = 1.048.576 B = 8 388 608 bit
1 GB gigabyte = 2na30 B = 1.024 MB = 1.073.741.824 B = 8 589 934 592 bit
1 TB terabyte = 2na40 B = 1.024 GB =1.099.511.627.776 B = 8 796 093 020 000 bit.
Zakaj tako dolgo dgovor na enostavno vprašanje kako velik je en GB?
Ker je slabo sestavljeno.
Lahko je 19,7 m, če ga tiskamo na A4 format
lahko je en CD in pol.
Lahko pa je 8589934592 bitov.
LP
Wega
_________________
Wega
——————————————————-
Lep, pameten in skromen
——————————–
Nazadnje urejal/a Wega 01. avg 2003 18:58; skupaj popravljeno 3 krat
Forum je zaprt za komentiranje.