več lastnikov

Če ima kdo izkušnje s prodajo kmetijskega zemljišča, ki ima več lastnikov ali se takšno parcelo sploh da prodati?

Ter koliko lastnikov mora biti za prodajo ali je dovolj 51% ali mora biti celo dvotretjinska večina?

Ter ali takšno ¸mnogoštevilno lastništvo kaj zniža ceno zemljišča, oziroma če se kaj povečajo stroški v zvezi s postopki preknjižbe, prodaje, itd.?

lp

– Seveda se da prodati zemljišče, ki ima več lastnikov – če se vsi strinjajo, zagotovo. 🙂
– Predvidevam, da se – vsaj za skupno prodajo – morajo strinjati vsi lastniki, in ne le večina.
– Ni logike, da bi bili stroški prodaje višji, če je več lastnikov: stroški ene pogodbe, na kateri so kot prodajalci navedeni vsi lastniki + davek + stroški ene overovitve pri notarju.

Koliko pa je lastnikov? Kaj pa če razparcelirate zemljo, in tako tistim, ki ne želijo prodati, v naravi ostanejo parcele, velike sorazmerno njihovemu odstotku lastništva?

Lastnikov je prek devetdeset, zato bi bili stroški parceliranja višji od prodajne cene. Gre namreč za agrarno skupnost in za večje število takšnih parcel z mnogoštevilčnim lastništvom, zato se lahko zgodi, da če prodaja nebi uspela(če bi bil samo eden proti), da bi bili stroški gledano dolgoročno večji od koristi, zato se je verjetno dedovanju takšnih nepremičnin z mnogoštevilčnim lastništvom verjetno smiselno odpovedati?

Deverdeset? O , groza. 🙂 Upam, da jih ni pol v Ameriki.
Torej si ti med dediči? Odpovedala se vsekakor ne bi ničemur.

Kdo je v resnici lastnik nepremičnin: Agrarna skupnost ali posamezniki, ki so člani agrarne skupnosti? Poleg tega imajo agrarne skupnosti svoja posebna pravila, kjer je navadno določen tudi postopek prodaje oz. pogoji pri prodaji.
Ko sprašujete bodite natančni, če seveda želite dobiti pravilen odgovor. To, da je nepremičnina od agrarne skupnosti je namreč najbolj važen podatek, ki ste ga vi pri prvem vprašanju spustili. Namerno?

Gre za okoli 165 parcel, izmed katerih gre pri večini za skupno lastnino AS, pri ostalih pa so lastniki posamesniki, ki so člani AS.

Problem je namreč v tem, da je nama z mamo na zapuščinski obravnavi sodnica svetovala, naj se vsem tem nepremičninam odpoveva, češ da niso veliko vredne, ker so s takšno skupno lastnino sami stroški.

Potem pa nama je ena gospa, ki se na to spozna povedala, da naj se pritoživa(še polovico osemdnevnega roka za pritožbo na vknjižbo v zk, sklep o dedovanju pa je bil pravnomočen že pred meseci), češ, da mora biti sodnica nepristranska in sploh nebi smela tako svetovati.

rekla je tudi, da imajo verjetno nekakšen tihi dogovor z občino, da vsem neukim dedičem tako svetujejo in potem lastnina po zakonu preide iz AS na občino.

Prosim če lahko še vi hitro kaj svetujete.

Ali potem ne drži, da morajo biti vsi lastniki(100%) za prodajo in da se ne more prodati, če je samo eden proti?

hvala

Solastnina in skupna lastnina sta dva zelo različna pojma. Pri prodaji skupne lastnine morajo biti VSI skupni lastniki soglasni. In to je zagotovo problem pri velikem številu skupnih lastnikov.

Glede pritožbe zoper z.k. sklep o vknjižbi pa verjetno ne boste uspeli, saj bi se morali pritožiti že na sklep o dedovanju, ki pa je žal že pravnomočen. Če je zemljiška knjiga vknjižila tisto, kar piše v sklepu o dedovanju, potem se zoper ta sklep nimate kaj pritožiti.

Sem šel po pravni nasvet in so mi svetovali ravno obratno.
.
In sicer, ker nama je sodnica sama svetovala naj se temu odpoveva, torej ni bila nepristranska in sva bila torej v zmoti in so rekli, da se da to še vedno izpodbijati z izrednimi sredstvi

Sicer ne vem na kateri odgovor se nanaša vaš odgovor, da so vam svetovali ravno obratno, ampak za primer, da se nanaša na moj odgovor vam pojasnjujem sledeče:
pravni nasvet je enak mojemu odgovoru, samo odgovore je treba prebrati natančno. Torej, zoper z.k. sklep ne boste uspeli s pritožbo, s pritožbo zoper pravnomočen sklep o dedovanju tudi ne boste uspeli (ker pač ni več možna), seveda pa so vam v vsakem primeru na voljo izredna pravna sredstva (to je k mojemu odgovoru dodal pravni strokovnjak), pod pogojem, da za to obstajajo zakonsko določeni razlogi. Upam, da boste uspeli dokazati krivdo sodnice, čeprav mislim, da bo to zelo težko.
Torej ponavljam, da vam je odvetnik pojasnil zadevo enako, kot sem vam jo jaz, samo dodal je možnost izrednih pravnih sredstev, katera pa se uporabljajo le v izrednih primerih. Dokazovanje je temu primerno težko, prav tako možnost vašega uspeha v tem postopku. Nasvet odvetnika je torej dober, upam samo, da ne le za njega.

Kakorkoli že, še vedno mislim, da sodnica nima pravice nikomur svetovati naj se odpove določeni dediščini, ne glede na njeno vrednost.

Meni je pa žal, da sem sprejela to dediščino. Sedaj imam samo sitnosti, kako naj jo odstopim, da mi nebi bilo potrebno plačati davka na dediščino.

Če ste dediščino sprejeli in je sklep o dedovanju že pravnomočen, potem ste davek dolžni plačati. Lahko pa na pristojni DURS vložite vlogo za obročno odplačevanje odmerjenega davka ali kaj podobnega (odlog plačila davka…).