katere priloge
Še vedno ne razumem najbolje. Najbrž želite vpisati lastninsko pravico pri določeni nepremičnini. Moti me, da ste napisali podedovano nepremičninio. Lastninska pravica na podlagi sklepa o dedovanju (ti. podedovana nepremičnina), se namreč vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – vam torej v tem primeru ni potrebno storiti ničesar. Ali pa ste imeli v mislih kaj drugega?
Moj oče je pred skoraj pol stoletja zgradil hišo, ki ima lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ni pa še vpisana v zemljiško knjigo in tudi še ni geodetsko odmerjena, se pravi, da še ni v nobenem katastru v načrtu.
In sedaj, ko sem to hišo podedoval, je sodnica na zapuščinski rekla, da je potrebno hišo vpisati v z.k., kajti parcela, kjer imamo hišo se že pol stoletja v zemljiškem katastru vodi kot njiva, sosednja parcela, kjer pa dejansko ni ničesar, kjer je bila včasih stara hiša pa se ves ta čas vodi kot stavbno zemljišče.
lp
Aha, torej ne gre za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ampak za VRIS hiše v zemljiški KATASTER. To pa ne morete narediti sami. Najbolje, da se obrnete na neko geodetsko podjetje (oz. na kakšnega geometra), ki bo izdelalo vse potrebne meritve in vam pojasnilo celotni postopek. Če imate gradbeno dovoljenje in je hiša sezidana v skladu z njim, ne bi smeli imeti kakšnih posebnih problemov v zvezi s tem.
Da,res gre za vris hiše v zemljiški kataster sem vprašal referentko na zemljiški knjigi, in je rekla, da njim potem avtomatično GURS pošlje načrte in da mi ni potrebno vlagati nobenega obrazca, ampak jaz samo naročim geometra za odmero.
Da pa vse skupaj nebi bilo tako enostavno pa en vogal hiše(kakšen meter) stoji na sosedovi parceli.
V lokacijskem dovoljenju (in gradbenem)izpred skoraj pol stoletja pa piše, da se hiša gradi na naši parceli in deloma na sosedovi in spodaj je posdpis od sosedovega prednika.
Sedaj me pa zanima ali bi lahko teoretično sosed dovolil gradnjo čez mejo, potem bi pa njegov vnuk čez pol stoletja zahteval to našo hišo podreti?
In drugo vprašanje, ki se nanaša na gornje pisanje ali bo potem, ko bo hiša vrisana v katastru celotna ta parcela šteta kot stavbišče ali pa samo ta del parcele, ki ga zavzema tloris površine hiše.
Kaj pa se bo zgodilo s sosedovo parcelo, ki je sedaj v katastru stavbišče(v naravi pa njiva oziroma dvorišče) ali bo potem ta sosednja parcela z izrisom hiše avtomatično izgubila status stavbišče?
Razmišljam pa tudi, da bi sedaj, ko že pride geometer, da bi ti dve parcele združil v eno.
Kakšno namembnost bi potem imela ta združena parcela?
Če se sploh da združiti dve parceli različnih namembnosti?
Od česa pa se sploh računa prispevek za stavbno zemljišče, samo od tlorisa hiše ali od celotne parcele na kateri hiša leži?
lp
PS: referentka na z.k. mi je rekla, da če bi sedaj prodali to hišo ko še ni vrisana, da bi kupec v bistvu nebi kupil cele hiše ampak samo večino hiše brez vogala-vogal bi namreč ostal sosedu:))))
Za vris hiše, bo potrebno urediti lastništvo na celotnem zemljišču, na katerem hiša stoji. Torej od soseda boste morali pridobiti listino, na podlagi katere boste vi postali lastnik tudi tistega vogala od hiše, ki je sedaj sosedov (potrebna bo tudi parcelacija tega dela zemljišča). Šele nato bo lahko geometer vrisal hišo.
Glede združevanja in vrste rabe parcel vam bo stvari pojasnil geometer. Načeloma lahko ima ena parcela več različnih vrst rabe (npr. ena parcela je lahko stavba v izmeri 100 m2 in dvorišče v izmeri 250 m2).
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se načeloma plačuje po uporabni površini stavbe.
Odgovor na PS. Pameten kupec sploh nebi kupil take hiše.
Forum je zaprt za komentiranje.