Morgan
Marlo Morgan je napisala poduhovljeno knjigo o svojem bivanju med avstralskimi aborigini in potem po ogromnem uspehu te knjige še nekaj ‘nadaljevanj’. Prvi knjigi je bilo naslov ‘Imenovali so jo Dvoje src’.
V resnici ženska nikoli ni živela med aborigini in je na dolgotrajen pritisk in proteste aboroginov celo priznala, da si je vse skupaj izmislila. Nekateri slovenski bralci so jo že pred časom poimenovali ‘ malo morgen’.
Mogoče bi morala odpreti novo temo, a malo pa to le spada sem. Zanima me, zakaj nekateri slabše vrednotite zgodbe, ki si jih je pisatelj izmislil kot prave biografije? A ni večina leposlovja izmišljena? Knjiga Marlo Morgan se lepo bere in naredi vtis na človeka, pa jasno, da je izmišljena. Podobna se mi zdi Pijevo življenje. Lepo se bere, a niti pomislim ne, da bi bila resnična. Knjige Preživela z volkovi nisem brala, a pišejo, da mora biti tudi lepa knjiga, še film bodo posneli po njej, seveda je jasno, da je vse skupaj izmišljeno. Pa kaj potem? Narobe je le, če ni na začetku, kot je v navadi, tistega stavka: Vsaka podobnost… je zgolj naključna.
Če vam je resničnost ali neresničnost zgodbe merilo za dobre knjige, je Jules Verne navaden lažnivec in prevarant.
Marlo Morgan je svojo knjigo dolgo prodajala kot zapis svoje osebne izkušnje, kot prenos nekega duhovnega sporočila aboriginov. Opisi življenja aboriginov v knjigi pa so menda precej zgrešeni, poznavalci trdijo, da opisuje bolj navade ameriških Indijancev kot pa pravih aboriginov. To pa je nepošteno in zavajajoče. Če pišeš o aboriginih, pa četudi fikcijo, potem je prav, da prej opraviš domačo nalogo in se o njihovem življenju i navadah poučiš toliko, da ne pišeš neumnosti.
Meni osebno se tudi ne zdi prav, da se tako knjigo prodaja kot zapis osebne izkušnje, če to ni. Ampak prva stvar, se pravi zavajajoče opisovanje življenja aboriginov, se mi zdi dosti hujša. Pa čeprav izvira samo iz neznanja avtorice.