Mi lahko kdo razloži, zakaj lektorica besedo “tržišče” vedno spremeni v “trg”? Kaj je “narobe” s tržiščem?

Meni beseda trg vedno bolj potegne na npr. Prešernov trg ipd., a tudi na trg kot tržnico. Aja, pa trg je lahko tudi naselje.

Beseda trg torej pokriva marsikaj – zakaj ji potem še dodajati pomene?Zakaj ne bi bil jezik malce bolj razdelan? Že tako nam manjka kup besed – čemu se torej otepati tega nesrečnega tržišča?

A naj potem – če je trg tako univerzalna beseda – trg rečem še spodnjicam, pa likalniku in cvetličnemu lončku ;-)))

Popravlja, ker gre za hrvatizem. Včasih so se na vse pretege in kriplje trudili dokazati pomensko razliko med trgom in tržiščem. Ne spomnim se več natančno, srž je bila v tem, da naj bi eno pomenilo celoten trg, drugo pa tržni segment. Kar je malo comsi comsa 🙂 Oz. čisto za lase privlečeno, bom rekla naravnost, ko sem ravno take volje 🙂
No, zdaj ti pa pokažem jezik 😛
Se opravičujem, če si morda pomislila: a) da sem odvezala čevlje in ti kažem tisti podolgovati del v notranjščini ali b) da sem šla v hladilnik iskat jezik (govejega, seveda).

He he, saj štekam, da ima skoraj vsaka beseda kup pomenov …

Ampak ni mi jasno, po kakšnem kriteriju se “preganja hrvatizme”.

Beseda “jezik”, če sva že pri njej, pri nas (še) ni prepovedana, pa je identična v obeh jezikih. Po drugi strani iz teksta zleti vsak “ponovno”.

Če je trg hrvatizem, zakaj potem ne odpravimo še jezika?

In zakaj potem ne odpravimo še trga kot “arhitekturne enote” (ne vem, kako bi temu rekla). Saj imajo Hrvatje tudi Trg bana Jelačića … Potem je Prešernov trg ja hrvatizem, ne?

Med tržištem in tržiščem je vsaj malo razlike, toda po drugi strani nič več kot med orjaškim kupom “legalnih” slovenskih in hrvaških besed.

Ni mi do prerekanja – in ti, Jana10 si itak faca – sem firbčna in imam čas, ker čepim v sobi na ta lep petkov večer, ker dragi v drugi dela ;-(

Tržišče je hrvatizem, ne trg 🙂 In Hrvati imajo jezik, ja 🙂 Imajo pa tudi hlače, zajutrak in še kup drugih …
“Ponovno” je pa spet en velik … “vzdih”. Vsi bi kaj samo “ponovno”, ki je, žal, spet blizu hrvaškemu ponovo. Pozablja pa se na “znova”, “spet”, “vnovič”, “na novo”, “še enkrat”. Kot vidiš, se včasih vendar tudi lektorji bojujejo za pestrost pri izrazju. Razen seveda, če se kdo drži enega ravnila za vse dolžine in vsak “ponovno” spremeni zgolj v “znova”.
Preklat se pa verjetno nikomur ne da kaj prav posebej. Je pa zmeraj tako, da prvi vpraša, drugi odgovori, tretji pokomentira, četrti se strinja, peti preklinja … Kaj bo tisti prvi naredil z vsem ponujenim, je pa potem njegova stvar.
Za zdaj je na tem forumu še vedno dosti takih, ki se jim da zmeraj znova, spet, vnovič, še enkrat ali kakorkoli že – odgovarjati, iskati rešitve, pomagati, razširjati svoje znanje, informacije, dvome, razmišljanja ali pomisleke …
Zaradi tega veselja, empatije, znanja in prijaznosti bi vsem skupaj – če dovoliš – poslala najlepše želje. Zdaj pa vsaj kak film treba pogledat, mar ne? 🙂

No, jaz sem šele zdajle nehala delat :-(((

“Ponovno” sem dala samo za zgled, saj je to res eden od primerov, kjer ima slovenščina na kupe, ampak res na kupe izrazov … Meni se zelo redko zapiše, skoraj nikoli.

Samo ni mi pa čisto jasno, kdaj je kaj hrvatizem???

No, pa naj bo res dovolj za danes. Hvala, Jana10, in se še beremo. Ogromno stvari si mi že – razumljivo in zabavno!!! – pojasnila. Mislim, da bi bila slovenščina v šolah nekaj čisto drugega, če bi nekaj več profesorjev znalo razlagati kot ti. Tudi jaz po zaslugi tvojih številnih odgovorov na različna vprašanja, vsaj upam, pišem nekoliko bolje kot nekoč.

Glede besede ponovno in trditve, da gre za hrvatizem: sprejmem, ampak samo pod pogojem, da za hrvatizem razglasite tudi glagol, ki izhaja iz nje. Ponoviti. Znoviti? Vnoviti? Nanoviti? Ne, ne gre. Zato zanalašč uporabljam besedo ponovno, ravno zaradi tega, ker nekatere lektorice pretiravajo pri izganjanju domnevnih hrvatizmov. Sicer pa, saj ima velika večina evropskih jezikov isti koren.

Sem generacija ok. leta 1980. Meni beseda ponovno čisto nič ne zveni kot hrvatizem, nasprotno, prav presenetilo me je. Kako naj naše generacije vedo, kdaj kaj “ni najbolj slovensko”, se pravi, kako bomo mi lektorirali v prihodnosti? Ker namrec nimamo v usesu teh hrvatizmov, sama še cirilice ne znam brati, ker se je več nismo učili …

Učiti se treba 🙂 Določene stvari se prenašajo z mentorjev na učence, določene stvari pa duh časa povozi. Ponovno je že nekje na meji, imam občutek. A se še vedno zamenjuje z znova, spet, vnovič, na novo, še enkrat. Kot rečeno – zaradi pestrosti, ki bi jo bilo škoda izgubiti. Glede ponovno in ponoviti pa zadeve niso tako preproste. Nikoli 🙂 Sicer pa – kam bi pa prišli brez pestrosti – aja, živeli bi od kokakole in dunajcev in pomfrita, mogoče kdaj še kak bigmek:)

Kdor se ukvarja ali želi ukvarjati z jezikom, ga negovati, se pač uči. Vse sorte teči, celo življenje. Tudi cirilice, ki zna včasih prav priti. Človek v življenju ne sme biti prevelik solipsist.

Solipsizem:
1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno
obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega
predmetnega sveta pa s stališča spoznavne
teorije ni dokazljiv
2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih
misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe,
objektivnega sveta

Tudi meni besede ponovno, tržišče … zvenijo popolnoma slovensko. Pa saj tudi v SP niso prepovedane.

Čeprav, kot že mnogokrat povedano, niti SP ni suho zlato. Meni se zdi med drugim hecno, da je besda lojtra označena za neknjižno, njene izpeljanke pa ne: lojtrn, lojtrski, lojtrnica … Pa da se namesto bonbon zdaj zahteva bombon … ampak tega je ogromno.

Ja, tudi meni tržišče niti pod razno ne zveni kot hrvatizem, pa sem dovolj stara in še dvojezična 😉 Nasprotno, čutim ga celo kot bolj “slovenskega” kot trg. Pa še fina beseda se mi je zdela, da bi z njo malo “razbremenili” ta nesrečni trg s tisočerimi pomeni in bi takoj vedeli, kdaj imamo opravit z ekonomskim pojmom in kdaj s placom.

počakmo da še sanjči pove svoje :)))

Jana10, res obvladaš! A si lektorica po polkicu? Upam, da nisem preveč radovedna. Zanima me, če toliko znanja pridobiš z leti? Sama se mučim z lektor. oz. sama kdaj kaj lektoriram, a vedno znova ugotavljam, kako zelo zahtevno delo je to in koliko znanja in jezik. občutka je treba za dobro opravljeno delo.
Poleg tega je tole super forum in vsi – Filip, Zvedavec, špela in Jana10 (se opravičujem, če sem še koga pozabila) – ste super!! 🙂

Meni je tudi forum všeč, ker dokazujemo, da se znamo lepo pogovarjati, brez kreganja. 🙂

Potem pa se vrli jezikoslovci sprašujejo, zakaj, če je le mogoče, raje pišemo razpise, članke ipd. v angleščini namesto v slovenščini. Ker ni tako zadrta in napišemo bolj pravilno kot v maternem jeziku. Žal.