Študij prevajalstva
Moja prijateljica, bivša cimra, je študirala prevajalstvo ang-fr. Študij je dokaj naporen, ker je kar nekaj sprotnega dela. Ter obveznih vaj. Odvisno je tudi od tega, koliko ti vse skupaj leži. Sicer je ona študirala redno a najbrž ogormnih razlik ni. Morda še katera ve, saj je zgleda kar nekaj prevajalk tukaj gor.
Prvič se je študij prevajalstva kot samostojna smer začel izvajati v šolskem letu 1997/98. Sem skoraj zihr, ker sva se takrat z cimro vpisale v prvi letnik in je bil študij prevajalstva novost.
Pobrskaj malce po netu, morda se študentje prevajalstva zbirajo na kakšnem forumu. Mislim, da se zdaj študij itak izvaja malce drugače po uvedbi bolonjskih sprememb.
Vem za bolonjski sistem – po novem se študij ne imenuje več prevajanja pač pa medjezikovno posredovanje in traja 3 leta. Nisem pa nikjer na spletni strani filozofske fakultete zasledila, da imajo študenti prevajalstva svoj forum. Vsekakor pa bi bilo koristno, da mi poda informacije iz prve roke nekdo, ki je že študiral prevajalstvo ali pa študira.
Jst nisem na medjezikovnem posredovanju ampak študiram en jezik. Poleg tega jezika, ki ga študiram imam še 3 dodatne lektorate in v okviru tega še dodatno konverzacijo-vse na faksu. To pomeni, da visim ves čas na faksu. Danes sem doma, ker sem bolna. Drugače pa si manjkanja ne morem privoščit, ker so skoraj same vaje, ki so obvezne. Manjkaš 2 oz. 3x, pa si lahko zaključil, ker te ne spustijo na izpit. Meni je full fajn, ker mam rada jezike. Je ogromno sprotnega dela, ampak če te to veseli se vse da. Glede na to, da te zanima izreden študij si resnično ne predstavljam kako to poteka, glede na to, da so predavanja samo 2x na teden.
Študiram redno po starem programu nemščina-angleščina. Študij je dokaj naporen, saj je potrebno vsakodnevno delo. Princip dela je bolj srednješolski, saj moraš vsak dan prihajati na vaje pripravljen z narejenimi domačimi nalogami in prevodi – ki se jih kar nabere pri 5 prevajalskih vajah (npr. v 3 letniku, ko so že prevajalski moduli) in še jezikovnih ter slovničnih vajah, pa še kaj bi se našlo. Enkrat sem se pogovarjala tudi z izrednimi študenti in so se pritoževali, da jim primanjkuje vaj – da so imeli recimo 5 vaj in nato kar izpit iz prevajanja npr. angl.-slo. Drugače je pa to naslov foruma: http://s8.invisionfree.com/Prevajalstvo_FF/index.php Oglej si tudi spletno stran, kjer imaš tudi predmetnik za posamezne letnike: http://www.prevajalstvo.net/ Če imaš še kakšno vpr. glede oddelka, dela itd. ti rade volje odgovorim.
Lep dan
Jaz sem se letos vpisala redno, ker dvomim, da bo na izrednem dovolj prijav za izvedbo študija. Sem pa tudi jaz že doštudirala nekaj drugega (sem sfalila faks), pa že vrsto let delam kot prevajalka.To si pač želim študirati in se bom maksimalno potrudila. Se pa da to študirati tudi ob delu, ker poznam eno, ki ji dobro uspeva.
Uf, hvala vsem, da ste se potrudile in mi napisale kar nekaj informacij.
Študentka prevajalstva- ali si imela v srednji šoli iz nemščine zelo dobro oceno? Meni je nemščina namreč drugi tuj jezik, od srednje šole pa je minilo že kar precej let, tako da na nemščini nisem ravno delala. Mislim pa, da bi z enim inividualnim tečajem nemščine vse nadoknadila in bi hitro”padla noter”. Glede angleščine se ne sekiram, ker mi resnično leži.
Kar se pa tiče izrednega študija – ne vem če je to ravno res, da hodiš z rednimi na predavanja, kajti na izrednem študiju so največkrat vpisani tisti, ki imajo že službo in ne morejo študirati redno, tako da mora biti izredni študij prilagojen izrednim študentom. Poleg tega pa je potrebno plačati šolnino in če plačam šolnino, pričakujem, da se bo fakulteta prilagajala meni in ne jaz njej, ali ni tako? Zagotovo pa je veliko težje izredno, ker je manj predavanj in vaj, kar pa je zopet popolnoma skregano z vso logiko. Če nekaj plačaš, bi po mojem mnenju moral dobiti bistveno več – torej več predavanj in vaj kot pa redni študenti, ki ne plačajo nič.
Rizibizi, ali je tvoja prijateljica, ki študira izredno, tudi zaposlena, ali samo študira? Ali bi se dalo kako stopiti v kontakt z njo? Bi jo rada vprašala o sistemu izrednega študija prevajalstva, ker bi mi lahko dala najboljše informacije iz prve roke. Na podlagi tega bi se tudi lažje odločila kako naprej.
Glede vsakodnevnih vaj sem seveda pisala za redni študij, izredni imajo predavanja in vaje drugače razporejena.
Po bolonjskem programu sta jezika sedaj enakovredna. Jaz sem še na starem programu in imam prvi jezik nemščino, drugi pa angleščino. Mislim, da bi morala nemščino res dobro izpiliti, saj so zahteve ze od zacetka kar visoke.
LP
Ja, se zavedam, da bi morala nemščino dobro izpiliti. Zato pa bi šla predhodno na individualni tečaj nemščine, saj bi od njega tudi največ odnesla, ker bi bil tečaj prilagojen mojemu nivoju znanja. Vem, da stane več, vendar pa se splača, saj že sedaj varčujem, če se bom v prihodnosti res odločila za ta študij. Me pa jeziki resnično zelo veselijo- ko pomislim na tuj jezik, mi srce kar zaigra- enkrat v prihodnosti bi rada opravljala delo, povezano z jeziki – karkoli, samo da lahko uporabljam jezike in jasno, da tudi več zaslužim. Po mojem mnenju pa se s prevajanjem da precej zaslužiti, pa še od doma lahko delaš.
Ne vem, če bo tečaj dovolj, pa magari individualen. Če je možnost, bi šla jaz za par tednov v Nemčijo. Isto bi svetovala tudi punci, ki želi študirati angleščino, pa je že malo iz vaje. Da gre v Anglijo. V matični državi se jezika najhitreje in najbolje naučiš. Punce, iz mojega razreda, ki so šle na nemščino, so bile tako rekoč native speakerji, torej so govorile nemško kot slovensko zaradi večletnega bivanja v Nemčiji. Jaz sem študirala angleščino, ampak po izjavah nemcistk je bil študij nemščine veliko težji.
“Iz izkušenj” – hvala tudi tebi za komentar. Verjamem, da bi bilo potrebno tudi malo v tujino, da se naučim nemščine za štart študija prevajalstva. Mogoče bo potrebno vprašati tudi kakšnega profesorja nemščine na ff, kakšne metode učenja jezika ubrati, da bi si zagotovila tiste osnove, na katerih bi pri študiju prevajalstva potem gradila dalje.
@Simona16
>Je to sploh možno, ker vem, da imajo delodajlci precej visoke zahteve
Sama nisem diplomirala iz jezikov ali prevajalstva, pač pa iz primerjalne književnosti. Tvoje vprašanje ima zelo preprost odgovor: izpolniš zahteve delodajalcev 😉
>Mene pa zanima kako nekateri, ki niste naredili faksa, lahko dobite delo prevajalca?
Obstajajo poklici – in prevajalstvo sodi mednje – pri katerih ni nujno, da si študiral na ustrezni smeri. Je zaželeno, seveda, ampak na koncu šteje to, kako delaš. V skorajda dvajsetih letih, kolikor prevajam, me niti en naročnik ni vprašal po diplomi. (Enako je bilo v primeru dramaturgije.) Seveda najdeš množico slabih prevajalcev brez izobrazbe, žal pa tudi kup prevajalcev z ustrezno izobrazbo, ki pa dela ne opravljajo dobro. (To vem iz lastnih izkušenj, saj sem nekajkrat dobila v “čiščenje” katastrofalne prevode šolanih prevajalcev, s prošnjo, naj iz njih poskušam narediti kaj prebavljivega.)
Res je, podjetja praviloma zaposlujejo šolane prevajalce, na področju književnosti, družboslovja, naravoslovja … je pa precej drugače. Včasih (denimo pri poljudnoznanstvenih & znanstvenih besedilih) prevajanje zahteva zelo specifična znanja, ki jih “navaden” prevajalec preprosto nima, četudi odlično opravlja svoje delo. Upam si trditi, da ga ni prevajalca, ki bi študiral samo na FF, a bi bil zmožen prevesti knjigo s področja teoretske fizike 😉 Tudi pri prevajanju poezije je pogosto najbolje, če je prevajalec v prvi vrsti pesnik. Nasploh je med prevajalci leposlovja lep delež takšnih, ki so študirali na drugih smereh …
Delo pa dobiš tako, da si nekako priskrbiš prvo naročilo, in če so s tabo zadovoljni, sledi drugo … In tako naprej. Pri meni je bil začetek smešen: prijateljica bi morala prevesti nekaj kratkih zgodb, a je zbolela. Prosila me je, če lahko vskočim namesto nje. In tako sem treščila v poklic, za katerega se mi ni niti sanjalo, da ga bom opravljala.
Stara tema, ampak vseeno. Me kar malo razkuri, da nekateri dojemajo prevajanje in nasploh cel studij, kot nek poglobljen jezikovni tecaj. Samo leta in leta trdega ucenja in stabilno predznanje zagotavljata uspeh! Za lepo povprecje pa se mnogo vec!
Pa to še ni najhujše, poglej tale link, ki danes kroži med prevajalci: http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta/posamezno?IDEPD=1736046
Lp, Kitty
Hm …. V nekih davnih časih, poklic “prevajalec” pri nas sploh še ni bil kategoriziran, kaj šele, da bi zanj obstajale kakšne študijske smeri, so podjetja podobne oglase dajala za nekaj, čemur se je reklo “inokorespondent” (malo boljša tajnica, ki menda govori neke tuje jezike).
Vsekakor je koristno, da ta študij zdaj imamo (sama sem bila v pionirski generaciji na FF, ko si se po drugem letu študija “anglistike” lahko vpisal na “prevajalsko smer” in si pridobil naziv dipl. angl. prevajalec), sicer pa je prevajanje ena tistih veščin, ki se jih najbolje naučiš “by doing it”. Tisti, ki si res, ampak res res močno želi prevajati in čuti, da je za to poklican na ta svet, naj torej preprosto začne prevajati in to počne obilno in pogosto, in če ima ustrezno jezikovno predznanje, dovolj volje in vztrajnosti, ni vrag, da uspeh ne bi izostal. Nerodno je edino to, da si ljudje predstavljajo, da bodo po enih par stavkih že letela naročila založb za prevod bestsellerjev in cekini na kup … 🙂 Hja … ne rečem, da ni možno, je pa malo verjetno.
Ko gre za srednjo šolo, je najbrž najprimernejša gimnazija. Splošna razgledanost je tako rekoč nujni pogoj. Prevajalci pa se “rekrutirajo” iz najrazličnejših študijev. Ena od poti je študij prevajalstva – kolikor sem slišala, pa od tam prihajajo predvsem “praktični” prevajalci (pravo, navodila za uporabo, ekonomija, sodni tolmačli itn.) Prevajalci leposlovja največkrat študirajo katerega od jezikov na FF. Veliko nas je tudi, ki smo študirali primerjalno književnost. Ocenjevat, kaj je najprimernejše, si skoraj ne bi upala. Med vsemi temi najdeš tako dobre kot slabe. Med Sovretovimi nagrajenci je denimo človek, ki je diplomiral iz strojništva (morda je elektrotehnika, ne spomnim se), prevaja pa leposlovje. Potem so še prevajalci, ki prevajajo samo dela s svojega področja: filozofi, ki prevajajo samo filozofijo, dramaturgi, ki prevaajajo gledališko teorijom biologi, ki prevajajo knjige s področja biologije. Itn. Tukaj namreč nastopi še en, veliko manj konkreten, dejavnik: “smisel”, nadarjenost, če hočeš. Zelo koristno je ogromno brati, sploh prevode dobrih prevajalcev.
Sama prihajam iz vrst primerjalcev. Pogosto mi je žal, ker nisem študirala jezikov. Malo zaradi golega občutka, da bi to preprosto morala narediti. Malo zato, ker se (pre)dolgo počutiš, kot da si totalen amater 😉
Kar zadeva diplomo: če nameravaš prevajat za podjetja, državno upravo itn., je diploma iz prevajalstva ali jezikov nujna. Pri leposlovju in teoriji diploma ne šteje nič – tam je pomembno, kako delaš, skratka, v vlogi “diplome” je tvoje delo..
Mene pa do konca vesolja raspizdi dejstvo, da lahko pri nas prevaja angleščino vsak, ki ima 5 minut časa, čeprav nikoli ni študiral angleščine. Sem diplomirana anglistka, celo življenje sem si želela prevajat – a zdaj živim pod robom revščine, ker enostavno ni dovolj dela za vse šolane angliste in seveda stotine tistih, ki študija angleščine niso nikoli povohali, pa se čutijo neznansko kompetentne prevajat angleščino. Ta njihova prepričanost, da lahko brez študija angleščine odlično (ali celo bolje od diplomiranih anglistov, si drznejo trditi nekateri) prevajajo, mi je res neverjetna.
Na Filozofski fakulteti je študij angleščine zelo zahteven in ga ne dokončaš, če nimaš odličnega posluha za jezik. It’s that simple.
In če je za prevajanje angleščine povsem vseeno ali si študiral angleščino ali ne, če je vseeno, da se jezikoslovci učimo zadeve kot so morfologija, besedotvorje, sintaksa, fonetika, glagol v prafaktorje… zakaj enostavno ne zapremo Filofaksa in prihranimo bridko razočaranje stotinam študentov, ki jebejo ježa, da bi se prigurali skozi študij… po diplomi pa ne dobijo dela, ker jim v zelje skače preveč ljudi, ki nikoli niso študirali angleščine.
Mi jezikoslovci nimamo drugega poklica, nam prevajanje ni nekaj, s čimer bi si ob vikendih zaslužili denar za kak dopust ali škorenjce več – nam je to delo, s katerim se moramo preživljati! In če nimamo dovolj dela, potem stradamo!
Če en strojnik al pa zdravnik prevaja angleško leposlovje, a naj pol mi anglisti gremo mašine šraufat al pa paciente krpat, ker drugega dela ne dobimo, da bi si zaslužili za kruh??!!
Zaradi te poplave prevajalcev angleščine, ki študija angleščine niso nikoli povohali, je pri nas poklic prevajalca povsem razvrednoten. V Ljubljani so urne postavke poučevanja poslovne/tehnične/pravne angleščne na jezikovnih tečajih ali prevajanje farmacije, prava, zakonodaje ipd. za prevajalske agencije takšne, kot jih računajo čistilke za čiščenje domov ljubljanskih bogatašev. Ne le, da se honorarji niso dvignili zadnjih 10 let, letos so se še znižali, rok plačil pa podaljšal na 45+ dni.
Hvala vam štromarji in podobni, ki mi odžirate delo = zaradi vas postajam vse bolj anoreksično vitka!!!