Malo brskam po Novi besedi glede teh zapisov, pa me zadeva bega. Pri “srčno-žilne” prevladuje takšen zapis, pri “kardiovaskularne” pa vezaja ni. Vem, kaj vezaj načeloma pomeni (prirednost), tudi jaz sem bolj za zapis z vezajem. Zanima pa me, kako je v obeh primerih pravilno.

Bega me recimo tudi turističnoinformacijski center. Po mojem mnenju bi bilo pravilno skupaj, torej brez vezaja (center, kjer dobiš informacije, povezane s turizmom), vendar Nova beseda pravi drugače.

Vnaprej hvala za odgovore.

Slovenski medicinski slovar ima kardiovaskularni in srčnožilni.

Ne glede na medicinski slovar bi jaz pisala srčno-žilne bolezni, ker gre za bolezni srca IN ožilja.
Turističnoinformacijski pa skupaj, po isti logiki.

Kardiovaskularni sistem sestavljajo srce in žile, zato bi bil pravilen zapis srčno-žilni sistem oz. po tej analogiji kardio-vaskularni sistem. Glede na to, da izraz prevladuje v medicinski stroki, dopuščam možnost, da so to pač prevzeli iz tujega jezika, kjer izraz v angleščini pišejo kot eno besedo (torej skupaj). Verjetno je mogoče razlago iskati tudi v besedni zvezi srčne žile, s čimer bi dobili tvorjenko srčnožilni. Vendar bi bilo pri sistemu mogoče po mojem govoriti le o srčno-žilnem, torej sistemu, ki je sestavljen iz srca in ožilja.

Podobno velja za turističnoinformacijski center, ki ponuja turistične informacije. Vendar po mojem ni mogoče povsem izključiti tudi turističnega centra, ki poleg npr. rezervacij ponuja tudi informacije, zato bi nekako razumela tudi turistično-informacijski center, torej center, ki deluje v turistične namene in ponuja raznovrstne informacije (turistične, športne, druge).

V zvezi z vezaji imam še eno vprašanje: Naštevam več čustev in želim zapisat dvojico: npr. prezir – zaničevanje, povezanost – rad imam. Ali je prav kot sem zapisala, vezaj s presledki ali bi bilo bolje kako drugače. Hvala lepa za odgovor.

@MajaMM

Moje, nezavezujoče mnenje.

V primeru teh dvojic ne gre za »čisto« (po)vezavo, zato vezaj ne bi bil najbolj ugodna rešitev. Gre bolj za (ko)relacijo in zato je bolj primerna stična raba pomišljaja (brez presledkov):

[center]prezir–zaničevanje, povezanost–rad imam.[/center]
Podobno v primerih, ko gre zares za povezavo, ki nakazuje nekakšno smer (železniška proga):
Maribor–(Zidani most)–Ljubljana–(Pivka)–Koper.

V določenih primerih, če želimo posebej poudariti to relacijo, rabimo tudi dolgi pomišljaj:
Maribor—(Zidani most)—Ljubljana—(Pivka)—Koper.

Če pa gre za prefinjeno oblikovanje besedila, se lahko uporabijo majhni (skoraj neopazni) presledki različne širine za optično izenačevanje med pomišljaji in znaki, ki se jih »držijo«.

Takšna raba pomišljaja je dovoljena tudi v športnih odnosih ali spopadih, kot npr. pri kakšni nogometni tekmi: Maribor–Olimpija. (Nekateri ji rahlo neupravičeno in po nepotrebenem še danes rečejo derbi.) 🙂

Obstajajo še druge črtice. V wikipediji razen angleškega gesla Dash, priporočam predvsem vpogled v nemško geslo Halbgeviertstrich, ker se slovenska tipografska pravila tradicionalno opirajo na nemško tipografijo.

Srčno-žilen, živčno-mišičen in podobno pišemo z vezajem, ker so to besede slovenskega jezika.
Kar pa je latinskega oz. starogrškega (ne angleškega) izvora, pišemo skupaj.
Ne pišemo oto-rino-laringologija pač pa otorinolaringologija (tudi SP)
ne dermato-venerologija pač pa dermatovenerologija (tudi SP)
ne gastro-enteritis pač pa gastroenteritis
ne kardio-vaskularen (primer: pišemo kardiovaskularen, ker je izvorno cardiovascularis, tudi SP, slovenski izraz pa je srčno-žilen)
ne nevro-muskularen pač pa nevromuskularen (slovensko živčno-mišičen)
ne bronho-pulmonalen pač pa bronhopulmonalen
ne salpingo-oophorektomija pač pa salpingoooforektomija, ker je izvorno salpingooophorectomia
ipd.

Samo dopolnim zadnji zapis: pri srčno-žilnem sta mogoča tako srčnožilni kot srčno-žilni, pomen obeh pa je različen; pri prvem gre za ožilje srca, pri drugem pa za srčni in žilni sistem.

Načelno je pomen besede srčnožilen kot nanašajoč se na srčno žilje sprejemljiv, vendar še nisem zasledil, da bi se kdaj ta pridevnik tudi uporabil. Imamo koronarno bolezen, koronarno srčno bolezen, koronarno trombozo itn., ne pa srčnožilno bolezen, srčnožilno trombozo.