Mi lahko pomagate in določite stavčne člene v naslednji povedi, tudi prilastke.

Za dobro počutje je z izvrstno hrano poskrbel tudi kuharski mojster Jože Oseli.

In še, kako bi izpeljali ime prebivalca iz mesta Peking.

Hvala za pomoč.

Prebivalca Pekinga sta Pekinžan in Pekinžanka.

Tegale s stavčnimi členi že dolgo nisem počela :), po mojem pa gre takole:

Za dobro počutje je z izvrstno hrano poskrbel tudi kuharski mojster Jože Oseli.

je poskrbel – povedek
kuharski mojster JO – osebek
kuharski mojster – levi ujemalni prilastek (v osebku)
/za jedro osebka sem izbrala lastno ime, verjetno je mogoče za jedro izbrati tudi kuharskega mojstra, v tem primeru bo Jože Oseli desni ujemalni prilastek/
dobro počutje – predmet, 4. skl.
dobro – levi ujemalni prilastek (v predmetu)
izvrstno hrano – predmet, 6. skl.
izvrstno – levi ujemalni prilastek (v predmetu)

Mogoče se bo komu, če je malo bližji šoli :), porodila še kakšna ideja.

Ali je lahko BZ “z izvrstno hrano” tudi prislovno določilo načina?

Vprašala bi se: Na kakšen način je poskrbel?

Po moje da je to celo bolje. 🙂

Pri tem mi največ da misliti predložna zveza, ta me vodi v predmet, zato sem se tudi odločila za predmet v 6. sklonu.

Verjetno se lahko tudi vprašam, kako je poskrbel za dobro vzdušje, vendar, kot pravim, predložna zveza mi tu prevladuje.

In kaj pomeni BZ?

BZ je besedna zveza.

V priročnikih sem prebrala, če se po besedi ne moremo vprašati z vprašalnicami za prislovno določilo, je beseda predmet, v nasprotnem primeru je prislovno določilo.

Npr.: Z očetom sta odšla na avtomobiski sejem.

Kam sta odšla? Na sejem. (prislovno določilo)

ali

Na koga ali kaj? Na sejem. (predmet v tožilniku)

Meni bolj ustreza prva varianta. zato sem v dilemi: kako oz. s čim je poskrbel?

Kaj menite ostali?

Primera
Za dobro počutje je z izvrstno hrano poskrbel tudi kuharski mojster Jože Oseli
in
Z očetom sta odšla na avtomobiski sejem

nista primerljiva.
V prvem primeru gre za predložno zvezo v predmetu, v drugem pa ne. Nič ne rečem, da ne bi bila tudi v prvem primeru mogoča vprašalnico po prislovnem določilu, vendar me predložna zveza v predmetu bolj vodi v predmet kot prislovno določilo.
V drugem primeru bi se jaz tudi odločila za prislovno določilo kraja, ker bi mi prevladala vprašalnica Kam sta odšla, ne pa, na kaj sta odšla.

Drugače pa ravno zdajle malo raziskujem, kdo ima več besede v stavku, predmet ali prislovno določilo. Mogoče še kaj pametnega ugotovim. 🙂

V Slovnici nisem našla pravila, ki bi povedal, da predmet premaga prislovno določilo ali nasprotno.

Sem pa našla en zgovoren primer pri predmetih v orodniku: Otepal se je z nogami.
Torej ne, kako se je otepal, ampak s čim se je otepal in znova primer predložne zveze.

Nataša, hvala.

Ja, Nataša, hvala. Očitno si pomagala še komu.

Prijetne praznike.

Mi lahko kdo v tej povedi določi stavčne člene:

Mitja občasno hodi v šolo.

Hvala

Jaz bi rekla takole:

Mitja – osebek
občasno – p. d. časa
hodi – povedek
v šolo – p. d. kraja (nikakor ne predmet v tožilniku: v kaj?)

ka ni občasno prislovno določilo načina (kako obiskuje šolo-občasno)

Po mojem mnenju lahko v zvezi s časom vprašamo le: kdaj hodi v šolo? Včasih, občasno.
Če bi spraševali po načinu, bi morali tako tudi odgovoriti – na tak in tak način: počasi, lenobno, z avtobusom …