Glede na to, da žel vse pogosteje jamramo nad kakovostjo prevedene literature, predlagam, da najhujše primerke zberemo na enem mestu. Jaz sicer opazim kako cvetko (oz. nerodno frazo) praktično v vsaki knjigi (pač profesionalno ‘oko sokolovo’), ampak okej, to se zgodi vsakomur. Znorim pa, kadar je jezik tako slab, da ovira normalno branje – kadar se vidi, da se prevajalcu ni dalo niti pogledati v slovar niti enkrat samkrat prebrati za sabo. Take stvari pač sodijo k minimalnim osnovam prevajalskega dela in tovrstni zmazki preprosto ne bi smeli izhajati.

Relativna sreča je, da imam le enega kandidata: Hakan Nesser – Karambol.

(Po načelu ‘greh se pove, grešnika pa ne’ prevajalca ne izdajam, sicer pa lahko pogledate na Cobiss.)

Dveh knjig tega avtorja, ki sem ju prebrala, se tudi sama spomnim predvsem po prevodih. Nisem pa gotova, ali je šlo za Karambol ali za Mrežo grobih zank – ali za obe.

Se strinjam. To je pa tudi moje sicer nevešče oko opazilo. 🙁

Ni bilo tako hudo, da se ne bi dalo brati, ampak stalno ponavljanje prevodov tipa “boli me rit” (boli me dupe) in podobnih fraz mi je kravžljalo živce v Vidojkovićevih Krempljih.

Neka črna lista na internetu menda že obstaja.

Najbrž misliš Mojstra prevodov na http://www.mojster.si? Tam obdelujejo posamezne cvetke, moja ideja pa je, da navajamo kar dela v celoti.

Jaz že iz mladih let nikakor ne morem pozabiti “Tistih v temi ne vidimo, J.M. Simmel” – posamičnih cvetk se ne spomnim, vem pa da večinoma ni uporabljen rodilnik.

Podobno me je motil, predvsem zaradi direktnih prevodov, prevod serije zvezkov Viharno nebo (založba Grlica).

Ne spomnim se niti pisatelja niti prevajalca, a najraje bi vrgla v smeti knjigo “Riž iz srebrnih skodelic”. Pa tako lepa zgodba, res škoda.

Tudi jaz se takole na pamet ne spomnim ničesra, bom pa odlsej pozornejša – navsezadnje je to tema, ki bi lahko bila stalna …

>Glede na to, da žel vse pogosteje jamramo nad kakovostjo prevedene literature, predlagam, da najhujše primerke zberemo na enem mestu. Jaz sicer opazim kako cvetko (oz. nerodno frazo) praktično v vsaki knjigi (pač profesionalno ‘oko sokolovo’), ampak okej, to se zgodi vsakomur. Znorim pa, kadar je jezik tako slab, da ovira normalno branje – kadar se vidi, da se prevajalcu ni dalo niti pogledati v slovar niti enkrat samkrat prebrati za sabo. Take stvari pač sodijo k minimalnim osnovam prevajalskega dela in tovrstni zmazki preprosto ne bi smeli izhajati.>

To je gotovo iz ust prevajalke, zato me preseneča. Moje mnenje je, da tako “kruhoborsko prerivanje”, kot je predlagano v zgornjem prispevku, ne more nadomestiti resnega pristopa, ki bi prispeval k dvigu kakovosti prevodov. Presenečena sem, ker čeprav je človeško pljuvati, je pa neprofesionalno. Po drugi strani je res, “kuloarska kritika” in mentaliteta, ki gre z njo vštric, sta na slovenski sceni stalnica in to lahko vedno znova preseneti samo par starih naivcev. Ampak prav zato nimamo nobene prevodne kritike, ta kultura nam je čisto neznana. Prdlagam, da energijo nezadovoljstva namesto na “črno listo” (minus je tudi to, da bi nastajala v udobnosti neke relativne anonimnosti virtualnega sveta, brez imena in priimka osebe, ki bi stala za tem, kar pove, tudi pred širšo javnostjo) raje skanalizirate v pisanje strokovnih člankov o kakovosti prevodov, objavljanju analiz prevodov, recenziranju knjižnih izdaj s pravodnega vidika, torej na strokovni nivo.

Prav lep pozdrav,
V.

Verbeia, saj imaš kar prav, ampak zakaj naj bi bili tiho iz neke kvazi “politične korektnosti”? To je pač forum, v katerega spadajo tudi opazke glede slabih prevodov, jasno pa je, da resne prevodne kritike na tem mestu ni pričakovati. Že vrabci na strehi čivkajo, kako krvavo da jo potrebujemo, pa nič. Ker zahteva ogromno časa in je slabo plačana?

Meni je pa simpatično, ker je temo predlagal ravno nekdo, ki sam prevaja. V tem “kruhoborskem prerivanju” je namreč reskirala, da tudi njo kdo prilepi na črno listo, se ti ne zdi?

@Verbeia: Strinjam se, da v Sloveniji prevodna kritika tako rekoč ne obstaja, vprašanje si tudi lepo razgrnila, vendar ta problem prej sodi na sestanek društva prevajalcev kot na tale forumček.

Tole je spletno čvekališče, namenjeno neobveznemu klepetu o knjigah, čeprav je res, da ga obiskujemo tudi takšni, ki se poklicno ukvarjamo s pisanjem/prevajanjem. Domnevam, da smo takšni v veliki veliki manjšini, vsaj sodeč po odgovorih izpred časa, ko je nekdo spraševal prav po tem. Povrhu smo tu predvsem v vlogi “navadnih” knjižnih moljev.

In če kdo, ki je prevajalec, predlaga, da bi (na forumčku, ki nima tolikšne udeležbe, da bi vplival na slovensko mnenje o prevajalcih) opozarjali na prevode, ki se zdijo zares nesprejemljivi, torej ne samo malce slabši od povprečja, v tem ne vidim “kruhoborstva”. In če bi to temo zastavila učiteljica iz Gornje Radgone? Bi bilo kaj drugače? Ali pa tega nemara ne sme, ker svojega mnenja ne bi podprla s tehtno analizo prevoda?

O teh rečeh ima pravico na forumih pisati vsak bralec, sploh tak, ki je bil zaradi slabega prevoda prisiljen mirno odložiti sicer kakovostno knjigo. To se je nedavno zgodilo moji prijateljici, ekonomistki in povrhu Neslovenki, kar jasno priča o tem, da je moral biti prevod pod vsako še sprejemljivo ravnjo. Menda ima bralec, ki ga je zaradi prevoda minilo brati sicer odlično knjigo uglednega avtorja in ugledne založbe, za katero je odštel 30 €, pravico reči: “To je bilo pa res preveč.” In to tule, kjer ga ne bo prebirala vesoljna Slovenija? Naj se gre ekonomistka lotit strokovne prevodne kritike? Za to naj skrbijo drugi, ona pa bo tule čisto mirno in brez vsake slabe vesti rekla: “Ne, hvala.”

Poleg tega je splošno znano, da obstaja nekaj prevajalcev, ki že leta izdajajo slabe prevode, vsi vemo, kdo so, a kljub temu še naprej “plodno delujejo”. Če je tako, tak prevajalec tudi zaradi kakega zapisa ali dveh na tem forumu ne bo ob kruh.

Po tej logiki tudi ne bi smel nihče zapisati kaj slabega o kaki knjigi, da ne bi vplival na prodajo del tega avtorja. Naj o tem pišejo samo literarni kritiki? Bralec nima pravice do mnenja? Ga ne sme izreči nekaj virtualnim znancem? Če je tako, lahko forum samo še zapremo in gremo spat …

In še za konec: tule se ne ukvarjamo samo s pljuvanjem, ampak pretežno veselo hvalimo pisatelje & prevajalce ter si priporočamo knjige – torej se na koncu vse izravna. 😉

ne mešaj jabolk in hrušk. kot rečeno: ta forum je čvekališče, katerega lep del je tudi virtualna anonimnost,
prevajalska kultura se naj dviga drugje. nobeno pisanje strokovnih člankov ne more nadomestiti užitka, ko ob štirih zjutraj malo in neobvezno pokomentiraš to ali ono.

lp
(učitelj iz zg. kungote 🙂

Sem kar pričakovala kakšen očitek, podoben Verbeinemu, zato sem vesela, da smo s tem opravili. :)))

Trenutno se spomnim samo Armstrongove Ne gre samo za kolo. Žal pa ne vem, kdo je prevajalec.

Zadnje čase smo sicer bolj v otroški literaturi in tudi tu se najdejo taki primerki, da bi se človek najraje zjokal.

P.Auster- Orakeljska noč

in še cvetka
– on časti (v smislu, da plača)

Nikoli ne pogledam imena prevajalca, tokrat pa sem naredila izjemo. Stavki v knjigi so časoma tekoči, časoma pa je besedni red nemogoč. Prav tako nekatere besede, ki nikakor ne ustrezajo pripovedi in junakom (verjetno je to tudi delo lektorja???). In seveda sem ugotovila da sta knjigo prevajala dva (po priimkih sodeč, mož in žena) in da je eden izdatno slabši od drugega. Pa se mi postavlja vprašanje – a je možno, ko sta prevajalca dva, da se prevodu ”ne pozna” delo dveh glav?

Hm, jaz pa nisem nič porajtala, pa sem Orakeljsko noč brala ravno pred kratkim :-).

Nekateri stavki se mi zdijo prav premišljeni in ”zloženi” pri izbiri besed , v nekaterih odstavkih pa je celo besedni red takšen, da me je pri branju kar ”štopalo”.

trojezični slikovni slovar za otroke pomurske založbe z leta 1998:

risba klasične lepe jabolčne pite
ang: pie
nem: der Auflauf
slo: pica

risba kamnite, tlakovane poti
ang: stone path
nem: der Plattenweg
slo: poploščena pot

risba mucka, ki skače ristanc
ang: hopscoth
nem: das himmel-und Höllespiel
slo: risanka

risba medvedka in zajčka na gugalnici
ang: see-saw
nem: die Wippe
slo: zibalnica

risba rakuna, ki dela preval
ang: somersault
nem: der Purzelbaum
slo: prekopic

in tako dalje v tem stilu s ponosnim podpisom prevajalca in prirejevalca …

Ojej, tale je pa huda pilgrim! Čeprav, na pie = pica sem že tudi jaz nekje nabasala…

Pie=pica niti ni napačen, seveda ne v smislu jabolčne pite. Npr. ko sem bil v ZDA, sem videl, da je velikost pic izrečena kot big in small pie.
In tudi ona pesmica od Deana Martina gre:
When the moon hits the sky
like a big pizza pie,
that’s amore …

Moram pa Popravke omeniti še tukaj. Žal. Ful so me jezile šlampaste napake, kot je umanjkanje ” – narekovajev na preveč, ampak res preveč mestih. Prav nasmejala sem se ob nekajkratni zamenjavi Jonaha v Johana. Pa pri “ALTERATIONS je prebral kot ALTERATIONS” sem morala nujno pogledati v opombe, četudi sem besedo razumela, ker mi ni bilo jasno v čem je pojnt razlikovanja med dvema istima besedama:-) No, v opombah k sreči piše, da je druga beseda mišljena kot altercations.

Tudi nekaj stavkov se mi je zdelo šibkih, angleško zvenečih. Čeprav imajo prevajalci iz nejugoslovanskih jezikov to srečo, da se manjkrat spravimo nanje, ker nam hrvaščina vsem (naše generacije) zelo dobro odzvanja v ušesu, medtem ko ostali jeziki pa ne. Srečo imajo predvsem španski prevajalci (ne vsi, da ne bo pomote, je kar nekaj zelo kvalitetnih prevajalcev), ki imajo velikokrat take cvetke, da se jih bog usmili.

Tudi sama sem med branjem Popravkov raje preklopila na izvirnik. Ne vem, zdelo se mi je, kot da bi prevajalec veliko prezgodaj oddal prevod – morda je imel tesen rok, kdo ve. Ne vem. Samo ugibam …

Tudi jaz se strinjam, da je v Popravkih preveč idiomatičnih kiksov (Npr. ‘Imava da ali ne?’ namesto ‘Se strinjava ali ne’, ipd.). Jure Potokar velja za prevajalca, ki mu uspe prevesti knjigo v nemogočem roku, žal pa se to tudi pozna na kakovosti.