Založba VED
Evo, pa še jaz z enim vprašanjem. Najprej vsem SREČNO knjižno 2008!
Se opravičujem, ker morda nisem dobro sledila debatam o zgoraj navedeni založbi, toda zanima me vseeno, kakšno mnenje in izkušnje imate zdaj z njo. Predvsem avtorji. Nekaj se igram z mislijo, da bi tja spravila en moj romanček (res samo romanček, nekaj mehko lahkotnega) za odrasle, predvsem zato, ker res ni nekaj oh,oh. Nisem namreč specializirana za pisanje za odrasle, vendar je tale roman že nekaj časa napisan in včasih mi je prav škoda, da samo leži v mojem računalniku.
Skratka, vsa mnenja dobrodošla in že vnaprej hvala!
O odnosu do avtorjev je tu gor veliko jamral primož (založbe sicer ne imenuje, ampak on je svoji dve knjigi izdal pri VED).
S stališča navadne bralke pa, nedavno sem to že zapisala, se knjig založbe VED ne pritaknem več (brez res relevantnega in večkrat ponovljenega priporočila) – prevečkrat sem šla na led. Ne vem, ali sem res imela tako neznansko smolo pri izbiri, ampak kar sem jaz brala od te založbe, komajda dosega raven amaterskih piscev.
Imam namen izdati knjigo in raziskujem založbe.
Priznam, da me po malem že boli glava.
Vidim eno in isto …
Če je založba velika, potem za majhne začetnike nimajo ne časa in ne posluha,
a če je založba majhna, je zadaj cel šiš-maš.
Sama se sicer oziram prav za založbo VED.
Za knjigami najraje stikam v Konzorciju in moram te popraviti, a VED ni prepleten s samimi amaterji.
To je žaljivo.
Ujela sem se v njihovo zadnjo knjigo “8 zgodb za teden dni” in priznam, da je za to založbo še veliko upanja.
Priporočam branje.
Bi se kar strinjala z Enko – tudi mene so knjige iz Veda praviloma razočarale – tolikokrat, da sem nad njo obupala. Strinjam pa se tudi z bredo z bleda, da Matej Kranjec vsekakor izstopa. Če bo založba hotela imeti boljši sloves, bo pač morala ponujati več “Kranjcev” in manj del, kakršna so jo spravila na ne prav dober glas.
Kranjčeve knjige so OK, najbrž se najde sem in tja še kakšna, vendar se mi zdi, da jih je odločno premalo, da bi Ved veljal za relevantno založbo. Sicer pa se pa od založbe seveda pričakuje, da bo imela nekakšno uredniško politiko – če ne bi bilo tako, jih ne bi bilo treba in bi se z založništvom spotoma ukvarjali kar tiskarji. Stvar založbe je, da je nekakšno sito. Stvar založbe je, da si skuša pridobiti čim boljše avtorje. Delo urednika je, da če se mu zdi, da avtor še ni zrel za objavo, da mu to pač pove. In če v avtorju vidi določen potencial, knjiga pa vsebinsko/jezikovno/slogovno še ni dovolj dobra, poskrbi, da mu pomaga z nasveti, predlogi, popravki, dobrim lektorjem … dokler delo ni zrelo za objavo. Stvar založbe je, da poskrbi za primerno lekturo, korekture, oblikovanje, promocijo … Skratka, za to, da si založba, ni dovolj, da knjigo natisneš, in ja, založba je s tem, če so potrebni koreniti urednikovi posegi – v določeni meri posredno odgovorna tudi za vsebino.
Če bi se pri Vedu tega nekoliko bolj zavedali, se o tej založbi ne bi pogovarjali v tem smislu, kot se. In če se prav spomnim, tale razprava na KM ni prva tovrstna v zvezi z njo.
Tvoj odgovor je zame silno zanimiv. Ne vem, ali vse založbe delujejo na tak način, ampak jaz sem si to predstavljal takole:
Z tekstom romana prideš na založbo, tam ti prijazno povedo, koliko je strošek lektoriranja in preloma, oblikovanja, malice tiskarja in vsega podobnega, kar spada zraven, vprašajo te, koliko izvodov želiš, rečeš širisto in broooom se zavrtijo stroji in evo, 400 knjig na paletah. (ali kjer koli že pach, lahko se morda dogovoriš, franko domača garaža)
Nato odšteješ denarce in založba je plačana, (jaz bi zahteval celo 85% vnaprej, če bi bil založba d.o.o.), ti pa si potem ponosni lastnik 400 izvodov res cool knjige.
Nato pa, če se uredniku vidi tvoja kniga fajn, dobra in bralčevemu duhu dopadljiva, sklene s teboj nekakšno pogodbo in še on trži tvoje knjige in ti od prodanega izvoda, pošilja denar. (ali pa tudi ne)
V nasprotnem primeru, če je knjiga slaba, ti urednik zaželi srečno pot in odpelješ svoje palete knjig domov. (če se nisi res dogovoril, franko domača garaža)
Če založbe v resnici delujejo tako, kot pišeš ti, potem jih bo vzel podjetniški hudič.
Pa še to, jaz, če bi nekomu tiskal knjigo, niti slučajno ne bi hotel biti odgovoren za njeno vsebino. Odgovoren za kvaliteten produkt, lepo sliko na naslovnici, dober tisk, ok, to je jasno.
Zamisli si, da prineseš rokopis na neko založbo in ti tam sedeči gospod reče, hej, jaz bi pa rad odgovarjal za vsebino tvojega umotvora 🙂
Have fun.
G.
Vse založbe, ki tako pri nas kot v svetu kaj štejejo, delujejo približno tako. In seveda tebi ni treba plačati za izid, ampak za svoje delo dobiš avtorski honorar (od katerega ne obogatiš, da ne bo pomote). A jih jemlje podjetniški hudič? Tiste, ki jih ne, so čarodejke, tiste, ki jih ne vzame tudi dolgoročno, so pa sploh face. 😉 Morajo se bodisi specializirati, torej najti kako tržno nišo, bodisi najti pravo ravnovesje med knjigami, ki jim prinašajo prestiž, in onimi drugimi, ki jim prinašajo keš. Torej založba stoji ali pade na kuharicah, priročnikih za samopomoč, donih brownih in 50 odtenkih sive … In seveda na obvladovanju materialnih stroškov, tržnih poti & promocije – to pa je že enako kot pri vseh drugih podjetjih … (Zdaj je menda tudi jasno, zakaj so pri trgu tolikšne velikosti, kot je slovenski, potrebne subvencije za kakovostne knjige, tako domačih avtorjev kot prevode ki ne morejo upati na tržni uspeh, a so vseeno pomembne.)
Kot rečeno: odgovornost za vsebino je delna in posredna: s tem, da kaj sploh izdaš, in s tem, da to, kar nameravaš izdati, (če je treba) avtorju pomagaš doterati v največji možni meri – tako vsebinsko kot slogovno in jezikovno.
Ravno v tem se “prave” založbe razlikujejo od tako imenovanih “vanity” založb. K takim pa res lahko pride vsakdo, da keš – in hopla, čez nekaj dni je knjiga zunaj, kakršna koli že, avtor pa potem z njo počne, kar koli hoče.
Hvala Katji10, ki tako potrpežljivo razlaga tisto, kar bi moral biti standard založniškega dela.
Ostaja upanje, da bodo zapisano prebrali tako tisti založniki, ki tako ne delajo (tudi VED), pa bi bilo bolje, da bi, pa tudi vsi nadebudni avtorji z željo po izidu svoje prve (ali x-te) knjige.
In bralci bomo srečnejši, saj bomo tako lahko v roke jemali knjige, ne pa potiskanih svežnjev papirja.
Takole približno (osebnih izkušenj z večino nimam, navajam samo tiste, ki pač izdajajo knjige, ki so percipirane kot dobre):
Mladinska knjiga (+ Cankarjeva)
Študentska
Sanje
Modrijan
Goga
Litera
ŠKUC
Center za slovensko književnost (Aleph)
Sodobnost International
KUD Apokalipsa
LUD Literatura
LUD Šerpa
Pivec
Gotovo sem še kaj pozabil. In gotovo katera izmed navedenih glede profesionalnosti ni vedno top. (Kot tudi ne glede kvalitete svojega celotnega programa.)
Je pa precej tako – te založbe oziroma njihov resni, literarni del, to je vse neka “scena”, to je folk, ki se med sabo pozna, ki objavlja v literarnih revijah in se srečuje po raznih dogodkih. Če hočeš – ki drug drugemu podeljuje nagrade, čeprav mislim, da v resnici ni tako (vsaj ne tako zelo, kot se zdi nekaterim). In je po eni strani najbrž težko “priti zraven”. Po drugi strani pa je moja izkušnja s temi ljudmi, da so večinoma pristno veseli, kadar se pojavi kak dober outsider, in se jim lahko zdi, da so nekoga odkrili. Pa itak je kritiziranje scene dokaj hip. Je pa poudarek definitivno na “dober”.
Sem pa resnično pripomogla h polimiziranju…
Ampak, da se ne spregleda…
Vsekakor pri založbi VED najbolj cenim g. Mateja Kranjc in še posebej mi je sedla
njegova: Same dobre novice.
PRIPOROČAM!!!!
Glede mojega prvenca pa…
Vse je stvar urednika in lastnika založbe.
Politika, politika…. in preživetje.
Poizkusila bom na več koncih (Modrijan, Karantanija, VED in še in še) sicer pa saj veste kako je prvič….. Veliko upov, a realnost vedno odloča.
Hvala za pomoč in nasvete.
Aha…
Imate kakšen zanimiv predlog glede novih imen na SLO sceni pesnikov in pisateljev?
Vedno mi je v veselje pregledovati “nove” pristope.
Nove z “…” , a vseeno.
Hvala tudi za tole.
Ah, je pa žal tako, da nisem nič pošiljal – nisem avtor, sem na drugi strani enačbe (ampak bolj v spremljevalnih dejavnostih, nisem urednik). Se pa z nekaterimi poznam, zato pravim to o naklonjenosti outsiderjem.
Ne vem, kaj je najboljše; po eni strani ne bi rekel, da bo kdorkoli zavrnil dober tekst, ker bi bil avtor neznan. Po drugi strani si pa zelo lahko predstavljam, da se česa komu ne bo dalo prebrat, ker ima dosti drugega dela (in ker je pa res žal tako, da je večina neznanih avtorjev neznanih povsem upravičeno).
Klicat po mojem nimaš kaj – najbrž zna koristit, če se kje s kom spoznaš, vsaj mimogrede. Za to so najbrž fajn razne delavnice ipd.
Ampak ne vem, nisem tu nikakršna avtoriteta; vse to govorim zelo na pamet.
Dandanes – kriza in vse drugo, o čemer smo že precej govorili v drugih temah – je težko najti založnika, če gre za prvenec (no, tudi če ne gre za prvenec, ampak pustimo zdaj to), “kar tako”. Pomaga pa, če besedilo (ali odlomek) objaviš že prej v kaki reviji (in bolj ko je revija zahtevna, npr. Literatura, Mentor, bolje je). Ali če sodeluješ na natečajih in imaš od tega kaj “pokazati” (npr. izbor med 10 najboljših, med 5 finalistov …). Preden pošlješ besedilo, je smiselno, da ga daš v branje testnim bralcem (tudi zahtevnejšim, saj ti komentarji “kako lepo”, “super”, ne bodo nič pomagali) in lektorju, po možnosti takemu, ki je vešč tudi uredniškega dela, in ne nekomu, ki “samo vejice popravlja”.
Tu bi poudarila: miselnost “saj bo založba poskrbela za lektorja” je neustrezna iz vsaj dveh razlogov. Prvi je ta, da dandanes (sklepam, da je v preteklosti tega bilo manj) že skoraj “vsak napiše knjigo”, torej ogromen odstotek ljudi, ki niso vešči niti osnov pravopisa in slovnice. To je lahko tako moteče, da “ubije” dobro zgodbo in zaduši soliden slog. In uredniki nimajo časa, da bi se prebijali še skozi to, da bi morda pod vsem tem vendarle odkrili biser, sploh pri današnjem tempu službe in pri nenehnem prilivu nenaročenih rokopisov. No, potem je tu še dejstvo, da je dober lektor hkrati tudi testni bralec in lahko opozori na marsikaj in pomaga urediti. Drugi razlog je ta, nimajo vse založbe dobrih lektorjev niti dobrih urednikov; nekatere celo nimajo prvih ali/niti drugih! Lahko se zgodi, da stvar ne bo zares prebrana niti dodelana ali pa bo ostala jezikovno (morda tudi strukturno) zelo pomanjkljiva – pa bo šla v tisk. Kako vas predstavlja tak izdelek? In knjiga ostane in vas predstavlja za “vedno”.
Hvala, zelenci, ja, midve sva že uspešno sodelovali :), a moram povedati, da moj zapis ni namenjen samoreklami – dejstvo je, da sem zadnja leta tako zasedena, da tako “izredno” skorajda ne morem več koga “vzeti”. Je pa v drugi temi prilepljen link na spletno stran neke lektorice, ki pa je ne poznam.