živjo.

zanima me nekaj v zvezi s citiranjem.

ko v besedilu dobesedno citiraš neko delo, moraš uporabiti narekovaje; kaj pa, če med navajanjem pride do spremembe sklona…npr.:

v originalnem besedilu imaš poved:
Janez se je odpravil na sprehod v bližnji gozd, kjer je nabral za polno košaro gob.

in potem bi v svojem besedilu zgornjo poved povzel s svojimi besedami, le del povedi bi pustil v originalu.
recimo: Janez je s “sprehoda v bližnjem gozdu” prinesel gobe.

ali moram v tem primeru nujno označiti sprememebo sklona:
Janez je s “sprehod[a] v bližnjem gozdu” prinesel gobe.

kaj pa če bi šlo za angleški stavek:
Johnny went for a walk in the nearby wood, where he picked up for a full basket of mushrooms.
in bi isto kot v zgornjem primeru hotel to povzeti s svojimi besedami v slovenskem jeziku, del angleškega stavka pa bi pustil v originalni frazi (“walk in the nearby wood”):
Janez je s “sprehod[a] v bližnjem gozdu” prinesel gobe.
tudi tukaj se spremeni sklon v slovenskem jeziku – ker pa angleščina nima sklonov – ali moram tudi tu označiti z oglatimi oklepaji?

hvala:)

opa, pozabil…
če dosledno označim spremembo sklona, je v vseh treh besedah:

Janez je s “sprehod[a] v bližnj[em] gozd[ u]” prinesel gobe.

hvala

neverjetno…
spet napaka: dosledna označitev spremembe sklona bi bila samo v dveh besedah:

Janez je s “sprehod[a] v bližnj[em] gozdu” prinesel gobe.

upam, da se bo komu dalo prebiti skozi to zmešnjavo in mi bo znal svetovati 🙂

pardon, pravzaprav je tretji post v tej temi odveč; popravek v drugem postu povsem zadostuje.
ne vem, kaj sem gledal, pomota…

Z narekovaji se označujejo samo dobesedno navedeni deli besedila. Torej sprehod v bližnjem gozdu ni prepisano. Poved je preoblikovana, torej povzeta. Pri povzetkih se navede delo in avtorja v oklepaju, enako kot pri dobesednih navedkih, le brez narekovajev. Pri prevajanju in prevzemanju iz angleščine jaz recimo v svoji diplomski nisem pisala narekovajev, če ni šlo za neko ključno misel, definicijo ali ključno besedo, saj bi lahko isto besedilo nekdo drug prevedel z drugimi besedami. So torej besede, ki sem jih uporabila jaz, v resnici besede avtorja? Ustrezno pač navedeš, da gre za misli in sklepe nekoga drugega, in se trudiš, da besedilo povzemaš. Če res prevajaš besedo za besedo, potem tudi pri prevodu potrebuješ narekovaje, lahko pa v oklepaj zapišeš tudi opombo, da si prevajal sam, torej da ne gre za uradno priznan oz. objavljen prevod.

najlepša hvala za informacije.

s sprehoda v bližnjem gozdu res ni prepisano (original – sprehod v bližnjem gozdu).
ampak se mi vseeno zdi, da če po nekem avtorju povzameš določeno frazo (tole z Janezom je samo hecen primer:) ) in čeprav jo pri tem spremeniš (v sklonu), je vseeno primerno, da z narekovaji označiš, da gre za njegovo frazo – spremembo sklona pa pač ustrezno označiš še z oglatimi narekovaji (podobno kot bi naredil tudi v primeru spremembe števila, začetnice …)

pri angleščini pa je res težko slediti oz. dosledno prevajati (se spremeni vrstni red, so drugačne fraze ipd.). vseeno so primeri, ko se da tudi besedo po besedo prevajati (kjer lahko) – in kot praviš, takrat pač daš v narekovaje. (in celo po istih principih kot v zgornjem odstavku za slovenske primere – z oglatimi oklepaji označiš morebitne “spremembe sklona” v svojem besedilu?…vsaj jaz delam tako.)

lp

Sploh si ne znam predstavljati, kako naj bi izgledalo tako besedilo, kjer označiš vsako spremembico. Povzameš s svojimi besedami, kolikor se pač da, ključne misli, sklepe in definicije dobesedno navedeš, v obeh primerih navedeš avtorja in to je to. Res ne vidim potrebe po vsem tem, kar zgoraj opisuješ, čeprav vem, da so dandanes vsi naravnost obsedeni s tem citiranjem. Seveda pri prevajanju ne boš označeval sprememb. Vsak prevod je do neke mere priredba, logično je, da se lastnosti posameznih besed spremenijo. Če že misliš, da moraš, poudariš, da gre za lastni prevod. Pri pisanju v slovenščini ali povzameš ali pa poved preoblikuješ tako, da lahko določen del dobesedno navedeš, ne da pri tem spreminjal prvotno besedilo. Seveda se je tudi pri povzemanju težko popolnoma izogniti prav vsem besedam avtorja. Zato se pa reče povzemanje. Saj tudi v tem primeru ustrezno navedeš avtorja. Glavno je, da se loči, katere misli so avtorjeve in katere tvoje. Nihče ne bo bral besedila, polnega narekovajev in oklepajev. Priznam, da ga tudi še nikoli nisem videla.

Najprej je treba ločiti, za kakšno besedilo sploh gre: ali se citira slovensko ali angleško besedilo? Če gre za slovensko besedilo in je sprememba takšna, kot si tu navedel, potem je tole pravilno (pazi na odvečni presledek pri uju).

Če pa je besedilo v angleščini in citiraš angleško besedilo, potem ni problema s sklonom, ker ni pomembno, kako mi razumemo, ampak kako je zapisano. Če pa se spremeni kakšna črka/beseda – skladno s tvojim besedilom – npr. člen, s za ednino/množino, karkoli pač, se označi enako: z oglatimi oklepaji.

Če pa navajaš angleško besedilo, vendar prevedeno po svoje v angleščino, potem ne gre za citat. Pri tem se strinjam z gordito. Citat je dobesedni prenos besedila iz ene situacije v drugo, brez najmanjše spremembe, nov prevod je pa nov prevod, nikakršen citat.

Seveda: če obstaja prevod, se navede prevod (in prevajalca) – to je pri leposlovnih delih zelo pomembno!, tega pa se dopolni z oglatimi oklepaji, če gre za primer, kot je navedeno prav tu (torej spremembo zaradi sklona ipd.).