Mi uttegne kdo povedati, kako e z vejicami v tem stavku? Bi morala biti vejica pred “in”?

Znotraj teh modelov je vsekakor še prostora tudi za nekatere dejavnike, ki so predstavljeni v nadaljevanju in s katerimi lahko organizacija vpliva na učinkovitost zaposlenih.

Pa še eno vprašanje. V stavkih, kjer se uporabi pomišljaj pred besedo, ki nekaj dodatno pojasnjuje – a je potem za tisto “pojasnjevalno besedo” vejica?

Primeri:
Zadovoljiti hočemo tako zaposlene kot uporabnike storitev – državljanje in nenazadnje državo.
Zaradi jasnejšega – verodostojnejšega rezultata raziskave se je več vprašanj nanašalo na isto temo
To je videti precej okorno – žargonsko in hkrati nestrokovno.

Hvala vnaprej!

Poved je pravilna, pred ‘in’ ni vejice, ker se ‘ki’ in ‘s katerimi’ oba nanašata na ‘dejavnike’ in gre zato za enakovredna stavka.

Za pojasnjevanje pa lahko pojasnilo daš v oklepaj, med dva pomišljaja, si pomagaš z ‘oziroma/oz.’ ali pojasnjevalnim priredjem.

Primeri:

Zadovoljiti hočemo tako zaposlene kot uporabnike storitev – državljanje – in nenazadnje državo.

Zaradi jasnejšega oz. verodostojnejšega rezultata raziskave se je več vprašanj nanašalo na isto temo.

To je videti precej okorno (žargon) in hkrati nestrokovno.

Gordita, iskrena hvala za odgovor in pojasnila.

Imam pa še eno vprašanje 🙂
Če se uporablja besedna zveza “z namenom” – kako je tu z vejicami?

Se da ta “z namenom” kako lepše povedati?

Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti zdravil.

Poslovni proces lahko opredelimo kot skupek zaporednih ali vzporednih nalog z namenom doseganja skupnega cilja.

Poudarek je na delu z ljudmi, uporabi različnih pristopov vodij do zaposlenih z namenom izvabiti iz zaposlenih njihov maksimum ob hkratnem zadovoljstvu zaposlenih.

Če želiš poudariti, da gre za namen nečesa ali pa da ne prihaja do nesporazuma, potem je ‘z namenom’ čisto v redu, zlasti če gre za besedila strokovne narave. Alternativi sta lahko recimo ‘za’ ali namenilni odvisnik ‘da bi’. Tudi druge rešitve se verjetno najdejo, če se poved malo predrugači. Pri strokovnih besedilih se mora vedeti, kaj se na kaj nanaša.

Primer:

Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil za kontrolo kakovosti zdravil.

Poudarek je na delu z ljudmi, uporabi različnih pristopov vodij do zaposlenih, da bi izvabili iz zaposlenih njihov maksimum ob hkratnem zadovoljstvu zaposlenih.

Dopolnila bom samo te zapise s pomišljaji. Vejice ne pišemo v takšnih primerih le zato, ker je pred tem pomišljaj. Je pa ustrezna, kadar je pred vrivkom, ki je na obeh straneh omejen s pomišljajema, odvisni stavek, npr.: Zadovoljiti hočemo tako zaposlene kot uporabnike storitev, ki so zahtevni – tako kot državljani –, in nenazadnje državo. Brez vrivka bi torej imeli klasični odvisni stavek v povedi: Zadovoljiti hočemo tako zaposlene kot uporabnike storitev, ki so zahtevni, in nenazadnje državo.

A nista pravilna tako zapis z vejico za pomišljajem kot zapis brez vejice za pomišljajem? Jaz raje ne tlačim ločil skupaj, če ni potrebe. Podobno kot se ne podvaja pika za “itd.”, če je ta na koncu povedi.

Podvajanje pike za itd. na koncu stavka/povedi ni enako zapisu ločila v primeru s pomišljajema. Ja, je pa res, SP je pustil odprto možnost, da se vejica torej piše ali tudi ne. Ampak prav na primeru v nadaljevanju svojega zapisa – ko sem isti primer zapisala še brez pomišljajev – sem pokazala, zakaj je smiselno in smotrno zapisati vejico za pomišljajem, ker je tam dejansko ustrezna.

Podvajanje pike za itd. na koncu stavka/povedi ni enako zapisu ločila v primeru s pomišljajema. quote]

Osnovna logika je povsem enaka. Drugo ločilo ostane kljub prejšnjemu. Res pa je, da gre enkrat za isto ločilo, drugič pa dve različni.