Že dolga leta prevajam, vedno sem imela diskretni dohodek, brez prevelikih ambicij je šlo dobro skozi.
Zadnji dve leti je pa kriza res huda. Dela ni, agencije, ki so mi že petnajst let brez ugovora plačevale enako tarifo, sedaj vse po vrsti izsiljujejo znižanje le-te…če bo šlo tako naprej, bom še letos zaprla s.p., saj enostavno ne zmorem več davčnega pritiska.
Kako razširiti dejavnost, kako do novih strank? Vem, vem, gre za poslovne skrivnosti, a vseeno bi me zanimalo, ali tudi vam gre zadnje čase za nohte in kako se s tem spopadate?

To, kako vsak posameznik premaga krizo, je seveda odločitev vsakega posebej, nekateri imajo še druge možnosti prihodkov, drugi pa preprosto čakajo na boljše čase, vsak se muči po svoje.

Enega od načinov vidim tudi v tem, da se pridružiš drugim prevajalcem in skupaj npr. kandidirate na razpisu, tudi tako se najde kakšna možnost za delo več.

Drugo možnost vidim v tem, da izbereš zanimivo knjigo, še najbolje kakšno prodajno uspešnico, jo prevedeš in izdaš ter to prodajaš. Seveda mora biti knjiga zanimiva, da se bo prodajala. To je velik izziv, če ga ne zmoreš sama – spet, poišči nekoga, s komer bi bilo mogoče sodelovati in kaj pametnega skupaj pogruntata. Opažam, da vse preveč piscev/prevajalcev sloni na (velikih) založbah, te pa odrivajo vse projekte, za katere menijo, da ne bodo prinesli velikih koristi, ali pa dajejo piscu/prevajalcu drobtinice. Sklepna ugotovitev je na dlani: se ne splača. Itak, da se ne, če delaš za drugega. Izdaja knjige sploh ni tak bavbav, sploh ni tako drago, le zadeva mora biti zanimiva, malo akcije in imaš na voljo novo izhodišče za obračat evre. Ne pričakuj pa, da se bodo evri stekali v potokih (no, mogoče se pa le bodo :)), ampak se pripravi na to, da traja, da se zadeva obrne.

Vem, o čem govorim, skupaj s kolegi v mojem timu smo prevedli dve knjigi, obe se zelo lepo prodajata, izdaja knjige pa sploh ni tak neznosen finančni zalogaj, kot poskušajo nekateri prepričevati. Je pa res, da sem že dolga leta v založništvu in vem, kako knjigo fizično narediti, izdati in kako naprej z njo. Morda so pri tem res odločilne izkušnje.

Še eno možnost vidim v sodelovanju s tujino. Je kar precej tujih spletnih portalov, kakršen je npr. ProZ, kjer objaviš svoje storitve oz. se prijaviš za kakšno delo in morda ti uspe tudi tak preboj.

Veliko je odvisno tudi in predvsem od tega, katere jezike obvladaš in kako dobra si pri svojem delu. Kriza je resda ponekod povzročila upad povpraševanja, opažam pa predvsem to, da so naročniki storitev izbirčnejši. Kar pa se mi zdi edino prav.

ProZ je res dober portal. Na njem se najde tudi nekaj tisoč Slovencev.
Moje stranke so pretežno tuje agencije, ki ne barantajo in redno plačujejo, kar v Sloveniji ni primer. S slovenskimi agencijami skorajda več ne sodelujem, saj nekatere smatrajo, da lahko preživimo celo s 6 evri na uro. Zares!
Zato bi vsakemu slovenskemu prevajalcu svetoval, naj se ozre še izven meja države, dela je dovolj za vse.

Že kar nekaj časa iščem podatek o tem, koliko agencije plačujejo prevajalcem, vendar pa ga nikjer ne zasledim. Bi mi lahko nekdo od vas odkril koliko dobi na besedo? Meni še vedno plačujejo 0,035 evrov, s tem se res ne da preživeti ne glede na to koliko prevajaš 🙂