Da se ne izneverimo tradiciji – torej, katere knjige, ki ste jih prebrali v pravkar končanem letu, so še posebej vzdražile vaše burbončice ;-)?

Letos sem prebrala kar precej, kar me zelo veseli. Še bolj pa me veseli, da sem ob tem imela tudi zelo srečno roko. Najbolj srečno pa pri tehle:

Drago Jančar: To noč sem jo videl – še vedno sem ter tja premišljujem o Veroniki, čeprav sem jo brala pred enim letom

Lado Kralj: Kosec koso brusi – ene boljših kratkih zgodb vseh časov (kar sem jih brala jaz, seveda)

Zoran Benčič: Psi brezčasja – meni sta stil pripovedovanja in sama zgodba neizmerno sedla

Lucija Stepančič: V četrtek ob šestih – ostaja moja favoritka nr. 1 za kresnika

Renato Baretić: Hotel Grand – Baretić potrjuje mojstrstvo na svojem področju

Avgust Demšar: Hotel Abbaza – Vrenko nima konkurence med krimiči

Ivana Simić Bodrožić: Hotel Zagorje – pretresljiva, a simpatična pripoved, ki človeka navda z optimizmom

V celem letu sem prebrala le 4 knjige z angleškega govornega področja. He he, svašta.

Pri meni je bila letina bolj tako tako, tudi prebrala sem precej manj kot leta 2010.
Prvaka sta Emma Donoghue in Paul Murray, presenečenje leta pa Dino Burdžović.

Dino Burdžović: Putopisi slijepog putnika, Konstablerwache i druge pripovjetke – surovo & prepričljivo
Emma Donoghue: Room – preprosto dobro
Zoran Drvenkar: Sori – fajn krimić, pa paše, da ni anglo …
Miljenko Jergović: Roman o Korini – biserček
Lado Kralj: Kosec koso brusi – tako se piše štorije
Paul Murray: Skippy Dies – odlična knjiga, pri kateri oznaka zahteva vsaj petnajst pridevnikov
Renata Salecl: Izbira – ker je napisala knjigo o tem, o čemer bi jo jaz, če bi pisala …
Carol Shields: Duet – damsko
Lena Ruth Stefanović: Arhetip čuda – zabavno

V lanskem letu sem prebrala 41 knjig, kar je za moje razmere prav lepa številka. Večina prebranih knjig je bila tudi zelo dobrih.
Najboljše od najboljšega pa je:

William Faulkner: Krik in bes ter Absalom, Absalom
Težki besedili, ki pa sta mi pustili nepozabne občutke.
William Trevor: Two lives
Ganljivo, polno človeške topline in razumevanja.
Andrew Miller: Ingenious pain in Pure
Enkratno! Postala sem oboževalka Andrewa Millerja
Kate Walbert: The Gardens of Kyoto
O vojnah in njihovih posledicah, o medpartnerskih odnosih in odnosih med starši in otroci. Pa tudi o tem zakaj atomska bomba ni padla na Kyoto, kot je bilo sicer predvideno.
Thomas Hardy: Čista ženska
Tess – eden najbolj tragičnih likov v vsej literaturi
Thomas Mann: Čarobna gora
Verjetno moja najljubša knjiga vseh časov!

Žal moram po pregledu prebranega poročat o tem, da v 2011 ni bilo nekih bralnih presežkov. Izpostavila bi spodaj naštete, ampak ob nobeni izmed njih nisem bila čist paf:
S. Larsson: trilogija Millenium
Kluun: Pride ženska …
G. Donovan: Julius Winsome
M. Iwasaki: Jaz, gejša

Mislim, da je spet napočil čas, da se lotim ene klasike in tako počasi poflikam luknje. Pa upam, da bo v 2012 več knjig za dol past …

še jaz,še jaz:
v letu 2011 prebrala 12knjig, se pravi ena na mesec, kar je malooo—bo to leto več, glede na to, da imam več časa kot lani….
omembe in pohvale vredne pa so:

Agota Kristof in njena Trilogija(Šolski zvezek, Dokaz in Tretja laž). Odlična knjiga, prebrana skoraj na mah

Haruki Murakami : Kafka na obali (tudi tokrat ne Murakami ni razočaral)

Janet Fitch: Belo oleander (žalostna in krasna hkrati)

za finale pa čist na koncu leta 2011 začela s pravo poslastico, katere sem se, ne-vem-več-zakaj dolgo izogibala, zdaj pa me je dobesedno posrkala vase:Carlos Ruiz Zafón in sicer njegova Senca vetra(čudovita!!!)

čim več dobrih knjig v letu 2012 vsem Knjižnim moljem

OMG skoraj bi pozabila, nekaj kar pozabiti ne bi smela:
Avgust Demšar: Hotel Abbazia….O D L I Č N O …obožujem Vrenka in njegove primere :))

Joj, jaz si pa letos nisem prav nič zapisovala, kaj sem prebrala!
Bi morala brskati tukaj, da bi ugotovila stanje.
Tako po spominu (in s pomočjo zgornjih zapisov) pa …
… z mirno vestjo laho rečem, da sem imela minulo leto zelo srečno roko pri izbiri knjig.
Razen To noč sem jo videl (nisem je še uspela prebrat, da ne bo pomote) bi lahko skopirala vse, kar je naštela Enka.
Zelo me je navdušil Cavazza, pa Jo Nesbo, pa Služkinje, Sarajevski čelist, tudi Trilogijo Agote Kristof sem končno prebrala (odlična, seveda). Aja, pa seveda Tek za zmajem, Focn, Jedci trupel, Odlagališče, Primer grešenega kozla, pa Nihče več ne piše pisem … pa še in še!

Uf, vidim, da sem imela res srečno roko!