Samo nekaj me zanima: a je bil letos razpis za Onino zgodbo in če je bil, kdaj?

Razpis je v včerajšnji Oniplus, v kateri je tudi priloga naboljših zgodb. Priloga Poletje z Onino zgodbo bo priložena tudi pri redni Oni v torek 21.6.2011.

A potem so bile že izbrane?

Ne, niso še bile izbrane, rok za oddajo je 14.10.2011. Razpis je na temo Spremenila mi je življenje in je vsebinsko malo spremenjen. Poglej v Onaplus ( stran 61) in ti bo vse jasno. V Onaplus je tudi posebna priloga Poletje z Onino zgodbo, v kateri je zbranih 14 zgodb (literarnih mojstrovin – kot so zapisali v podnaslovu), ki so od leta 1995 dalje prejele prvo nagrado. Vredno pogledati in prebrati!

je še čas? lahko tudi sam pošljem kakšno? na voljo sta dve:
– sočen pornič ali
– opis zmerjanja in pretepa dveh pijancev.

no ja, če so to literarne mojstrovine, sem jaz marylin monroe.

Sočen pornič, najbrž bo takih o psihičnem in telesnem nasilju več kot dovolj – poleg tistih o “rad se imeti” in “pozitivnih mislih”. Najbrž bi vsaj vzbudil pozornost, je pa vprašanje, ali se bo dotaknil src tistih, ki odločajo. Morda prej preveri imena žirantk 😉

spremenila mi je življenje je odličen naslov. že vem, pisal bom o pički in svojih prvih izkušnjah. o tem, kaj smo primitivci pripravljeni storiti za ponavljanje vedno enih in istih gibov.

v podzemni družbi piscev umazanega realizma o žirantkah one sicer poslušam bolj negativna mnenja (večina jih datira v leto žirije erotične zgodbe), med katerimi prednjači tisto, da bi zgodbam, če bi prispele na papirju in ne elektronsko, verjetno strani obračale s pinceto in drugimi forenzičnimi instrumenti.

sploh ne bom pošiljal. v bistvu sem v tej temi le pozornost iskal, ker sem želel kritizirati povezavo leposlovja in tekmovalnosti. tisti, ki pošilja zgodbe na natečaje, ni umetnik, ampak športnik. ni svobodnjak, ampak fašist, ker želi poraziti drugega, da bi prišel na literarni oder. drugo je, če to stori nekdo drug, recimo kakšen strokovnjak, založba, … preveč samovšečno se mi zdi, da bi pošiljal zgodbe na tekmovanja. prvič in zadnjič sem to storil na urški, pa še to zato, da bi ocenil svoj material, in ker dijaki v slovenj gradcu pod vodstvom prizadevnega profesorja makuca poskrbijo, da smo se pesniki in pisatelji počutili kot nekakšni zvezdniki.

povem vam, najbolje je pisati, skrivati in crkniti, pa če kdo tvoje drkarije najde ali ne. jebeš literarni oder. psevdonim bi moral vzeti že od samega začetka. kot moj kolega kobrowsky.

>sem želel kritizirati povezavo leposlovja in tekmovalnosti.

Včasih so bile nagrade stvar tekmovalnosti, zdaj je pa (vsaj pri nas) najbrž tako, da so za tiste, ki hodijo v službo, še vedno isto, za svobodnjake pa zgolj in samo – socialni transferji. Kot takšne jih – z malce lepšimi besedami z istim pomenom – prodaja tudi SLO kulturna politika 😉

nisem opazil, da v sloveniji obstajajo svobodnjaški pesniki in pisatelji. vsi so nekje v službi. v šolstvu, upravi, novinarstvu, … če želiš preživeti, moraš delati po naročilu. misliš, da se kdo dejansko lahko preživlja z ustvarjanjem leposlovja, ne da bi šefu ali stranki ali sponzorju fafal kurca? gotovo mora kje kaj pocuzati, da gre lažje čez mesec, če ni hčerkica ali sinček. tu ni druge, ker odkup intelektualne lastnine v množici dobrih piscev ne more biti dovolj visoko cenjen, da bi denar pretvarjali v drek in druge primarne dobrine.

te pa razumem še z druge plati. sam se ne morem otresti naslova uršljan. kralj ljubiteljske proze bom verjetno do konca življenja. z žezlom v pici in krono na polici, ker ne vidim neke perspektive v pisateljevanju. vse je že bilo napisano.

Pisateljev je res za preštet na eno roko, mislim takih, ki živijo od pisanja. Pisala sem v bistvu za vse svobodne poklice. Imaš pa pisatelje, ki se sicer ne preživljajo s pisanjem, niso pa tudi v službi, kar pogosto pomeni pisanje recenzij za smešne vsote (radijski ceniki za recenzije in prevajanje so vrhunski humor) ali kako lektoriranje (še vedno tragikomično). Ampak bistvo je v tem, da kulturni uradniki govorijo v smislu, kot sem napisala zgoraj. Ali pa o knjižničnem nadomestilu, ki da bo “izboljšalo socialni položaj ustvarjalcev” – izboljša ga kakima dvema, se mi zdi.

andrej (blatnik) je v intervjuju za nek ameriški književni časopis izjavil, da se v sloveniji od pisanja sicer da živeti, vendar je to življenje skromno. predvidevam, da moraš garati in vsako leto oddati vsaj dve zbirki, zraven cuzati še kakšno štipendijo, imeti status, …

knjižnično nadomestilo pa itak srkajo žanrski štancarji, tako da ne more biti merilo. ok, makarovička je leposlovje, ostalo pa bolj diši na pisanje za množice. pa brez ali z zamero. katja10, morda ti veš, koliko je treba, da avtor dobi kaj od izposoje? prvi štirje jo imajo več kot 20k … valjda tudi drugi kaj fedra dobijo, vsaj tisti, ki so nad 10k?

lp

7. člen

(število izposojenih enot knjižničnega gradiva)

Število izposojenih enot za posamezno vrsto knjižničnega gradiva in kategorijo avtorstva po 6. členu tega pravilnika je seštevek vseh izposojenih enot tega gradiva. Če je v bibliografskem zapisu posamezne enote knjižničnega gradiva v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI evidentiranih več avtorjev iste kategorije, pripada posameznemu avtorju sorazmerni delež števila izposoj.

Posamezni avtor je upravičen do knjižničnega nadomestila, če skupno število izposoj knjižničnega gradiva, katerega avtor ali soavtor je, presega spodnjo mejo izposoj glede na naslednje kriterije:

zgornja meja spodnja meja
– avtorji izvirnih monografskih
publikacij 20.000 + 20% nad 20.000 800
– prevajalci monografskih
publikacij 50.000 + 20% nad 50.000 4.000
– ilustratorji in fotografi
monografskih publikacij 20.000 + 20% nad 20.000 1.000
– avtorji na področju glasbe
in filma 2.000 + 20% nad 2.000 300

enka, hvala.

sramota, da smo literati takšne pičke. že tako glasbeniki in filmarji uživajo pozornost množic (poleg višje knjižnične komerciale kasirajo še vstopnino, pa nadomestilo od sazas), potem pa še to … mah, komu se sploh splača pisati? ni čudnega, da poznam pisce, ki bi lahko izdajali leposlovje, vendar raje tapkajo na mestu.

ostane nam le to, da v sloveniji zvišamo rodnost, hkrati pa upamo, da slovarce ne bodo preveč zatežene do mozoljarjev, ki tako ne bodo razvili odpora do izposoje. 🙂

…prebrala vaša mnenja in le potrdim lahko kruto realnost >slovenske umetnostiskenslajopovohajo

To je kar nekaj, po vseh dostopnih raziskavah je Slovenija v vrhu izdanih knjig glede na prebivalstvo, zlasti domacega leposlovja, tudi poklicnih pisateljev in uveljavljenih pisateljev ima pravo obilje (spet glede na prebivalstvo), pravzaprav pretirano veliko. In vsi od Dese Muck, najbolj brane, pa do najbolj nagrajevanih, tezko zivijo, ce hocejo ziveti le od pisanja. Ta teorija zarote nima opore v dejstvih, ce pa se v poplavi knjigin zalozb cesa se zmeraj ne objavi, je pa to le dobra novica za bralca (za avtorja pa slaba, ce ni zanimiv za nobeno od stotin zalozb, najbrz res ni zanimiv).

ekamaja, po mojem mnenju tvoja kolegica ni pisateljica, ker je rekla: “kaj mi to pomaga, od tega jaz ne morem preživeti.” še ko bi izdala, bi se soočila z drugimi težavami. vedno je kaj narobe. kdo je kriv, težko ugotovim, vendar predvidevam, da se tvoja kolegica preveč nosi (glede na citat, ki sem ga navedel zgoraj). na živce mi gredo zaslužkarji. tisti, ki pišejo zato, da bodo kaj dobili, in da bodo celo živeli. naj ti povzpetniki spokajo v ameriko. tu je evropa, kjer damo več na bedo.

nekateri avtorji so tako narcistični, da mi gre na kozlanje (vedno znova natipavajo samozalozništvo in poljubljajo podobo svojega lirskega subjekta v ogledalu), spet drugi so dobri, ampak ravno na meji (lahko tudi hirajo v samozaložništvu), pa ga bodisi niso nikomur potegnili bodisi niso v sorodstvu s kakšno živino, da jim ne uspe prodreti.

pa tudi potem, ko prodreš in te izdajo, misliš, da si koga za jajca povlekel, pa ga nisi. aktualna izposoja komaj preseže 40, če ne narediš provokacije, promocij ne delaš, ker to ni tvoje delo (saj imamo morje ekonomistov), denarja/časa/volje za prostituiranje pa tudi nimaš, pa spet nikogar ne poznaš, pa nimaš fedra, zato je res najbolje, da zasloviš posthumno.

zato pisatelju, ki želi zasloveti, predlagam, da stori samomor, vendar se mora prej prepričati, da je dovolj dober ali provokativen, da ga bodo posthumno stlačili v čitanke …

Zdravo,
mene pa zanima, ali je mogoče že brati onine zgodbe 2011, sem namreč v tujini in nič ne vem 🙁

MaM, zgodb še ni mogoče brati, objava je predvidena v novembru 2011.

MaM, zgodbe so objavljene v današnji Oni!

Katera se vam zdi najboljša?

Sama ne maram zgodb cankarjanskih mater, zato se mi je izbor zožil na dve, tri. Toda naklada One gre v 100 000 izvodov in zanimivo bo videti ali se je katera solzodolinska zgodba prebila na vrh. Po kvaliteti izstopata po moji presoji le dve, vendar se ne čutim sposobna to ocenjevati. Bi pa tudi mene zelo zanimal kakšen kritiški stavek Oje, Kerstin ali celo Insajderja.

ja, res so take, trpeče 🙂 meni isto in upam, da bo zmagala kaka taka, ki to ni.

Sporočam, da je zmagala zgodba o Poloni Pičman Štefančič, in da zmagovalna zgodba ni ena izmed trpečih zgodb 🙂

Polona se bo uvrstila med kandidatke Oninih najuspešnejših žensk, avtorica Tadeja Ozebek pa bo prejela nagrado od M holidays.