Pred časom sem se dokopala do razvpitega Tima Wintona in njegovih razvpitih Jezdecev. Polna vneme sem se lotila zadevščine in jo prebrala do konca – menda iz golega mazohizma.

No, tudi take knjige so po svoje zanimive, tako zelo ti niso všeč, da jih še odložiti ne moreš, ampak se s pravim sladostrastjem prebiješ vse do konca.

Knjiga se mi je zdela nepoštena. Dame, ki pišejo ljubiće, s svojimi deli odkrito priznajo, kaj počnejo in zakaj. Takšnale knjiga pa se dela, da je nekaj, v resnici je pa enako puhla.

Kaj si mislite o tem? Za moj okus je začetek sentimentalna katastrofa, srednji del mestoma nekoliko boljši, temu pa sledi še nekaj nabiranja avtorskih pol … Ufff.

Potem že raje preberem npr. “Two Red Shoes” (zadnja nekoliko nadpovprečna chick-lit, ki sem jo prebrala).

Opravičujem se, če tole zveni grobo, ampak ta knjiga mi je očitno pritisnila na živec …

Se čisto strinjam! Ta knjiga je krneki oz. nič.
Ko sem jo brala, sploh nisem verjela, da naj bi jo napisal isti pisatelj kot Hišo na Ulici oblakov, ki sem jo brala skoraj celo noč, ker nisem mogla nehat :))

Joj sem mislila da bom edina, ki se komaj prisili da jo bere.
Sploh, ker sem jo začela brati po knjigi MOJ LJUBI SPUTNIK ( Harukija Murakamija-ki je neverjeten).
Stavki so si mi zdeli tako prazni in dolgočasni, da sem jo komaj začela brati. Zdaj sem na 250 strani in me tudi vsebina ni potegnila.
Mi je bil pa všeč opis podeželja (Irska) in zemlje in vsega tistega njegovega posrečenega urejanja preproste hiške……….zdaj je pa čedalje bolj dolgočasna. Osebe opiše ali zelo slabo ali pa pretirano, tako da sploh nimam jasne slike o prebivalcih te knjige.

Bom poskusila še z oblaki.

Mihica, uf, sem kar vesela, da nisem čisto edina, ki jo je razdražila ta zblojena knjiga opevanega avtorja.

Bi bila zelo vesela, če bi me kdo lahko razsvetlil, čemu tega Wintona tako opevajo. Mislim, na kakšni osnovi? Je vmes še kaj drugega kot npr. to, da je iz “down under”? Do mene je namreč prišlo samo to, da je MUST, skratka, da je treba prebrati in pika.

Tudi mene čaka en Murakami, “The Wind-up Bird Chronicle”, ampak ker je knjiga moja, bo najbrž preteklo še veliko vode, preden jo bom dejansko prebrala

Mene je pa čisto zamorila Hiša na ulici oblakov. Neprebavljivo. Da ne omenjam prevoda.
V Jezdecih bi avtor lahko spustil precej nakladanja, vendar me je knjiga pritegnila in mi ni žal, da sem jo prebrala.

Obup! Pravkar prebrano. Očitno sem tudi jaz mazohist. A do predzadnje strani sem upala, da bo nekje nek point. Wintona zlepa ne bom več brala. Če sploh…

Hej saj nočem biti pametna, pa vendar sem prebrala JEZDECE in sem v branju v bistvu uživala. Menim da ima knjiga kar velik (globok) ”point”,v večnem nepoznavanju med spoloma. Scully v svoji naivnosti naredi vse, da
bi bila žena srečna v svojem iskanju umetnosti, žal pa ne uspenajde poti do nje…

Lep pozdrav vsem

Tudi jaz sem prišla do konca jezdecev. Globji pomen, kaj pa vem nisem preveč navdušena. Predvsem me motijo nejasni opisi (razen pokrajine). Pa preveč razvleččččeeennnoo. Jaz bi končala, ko je obnovil tisto simpatično, prelepo hiško nihče ne bi prišel z avionom in KONEC:

Heheh, sem privlekla tole z naftalina – čisto samo zato ,da dopišem, da se mi je zdela Hiša na Ulici oblakov povsem solidna knjiga. Ne vem pa, kako bi štartala s knjigo, če bi te zapise zgoraj prej prebrala. Včasih je bolj začet neobremenjen 🙂