Znašla sem se pred dilemo – kako bi sklanjali priimek na -ski, in sicer če govorimo o ženski. Primer:

Irina Dimitrijevski govori o treh paradigmah. To mi je popolnoma jasno. Ni pa mi jasen naslednji primer v drugem stavku, kjer imam samo priimek: Dimitrijevski se strinja, da je …

Lep pozdrav

Je Irina Dimitrijevski Slovenka?

Najprej: Dimitrijevska po vsej verjetnosti ne govori ničesar, verjetno je to kje zapisano, torej pojasnjuje, navaja, razlaga itd.
Drugo: Bobovo vprašanje je na mestu: sila čudno je, da bi se to slovansko ime pri ženski pisalo Dimitrijevski, to je moška oblika priimka in je uporabna (le) za moške, za ženske pa se taki priimki preoblikujejo v zapis s končnico -a: Dimitrijevska.
Naprej ni več težko: Mnenje Irine Dimitrijevske šteje več kot …, Dimitrijevska se strinja …

Je imel Koseski ženo? Tudi ta se je (če je obstajala) pisala Koseski. Pa predpostavimo, da je ta gospa nekaj izjavila. Koseski je izjavila … /Koseskijeva je izjavila …?

Nataša, tu se pa motiš. Poznam osebno, ne ravno ta priimek, a nekaj podobnega.

Če se pri nas ženska poroči z gospodom, ki se piše Manjšinski, potem bo tudi ona ob prevzemu njegovega priimka postala gospa Manjšinski, ne pa Manšinjska, mar ne?

Saj zato sem pa vprašal.

No, saj, ključna razlika je, ali prihaja npr. priimek Dimitrijevski za žensko iz npr. Rusije ali je to pri nas. V Rusiji bi se ta priimek prilagodil ženski osebi. Pri nas pa …, ja pri nas je drugače. V tem primeru bi se sama raje odločila za nevtralen zapis: po mnenju Irine Dimitrijevski, kot se strinja Irina Dimitrijevski itd.

Prej si govorila na splošno o slovanskih imenih.
Aja, mogoče pa Slovenci nismo Slovani. Ni jih tako malo, ki to zagovarjajo. 🙂

Namerno nisem uporabila besede izvor, ampak da ime prihaja iz Rusije. Nisem razpredala o slovanskosti, ampak o tem, da je ta oseba poročena v npr. Rusiji (kjer bi se ji priimek spremenil) oz. pri nas. Torej v tem primeru ne gre za slovanskost, ampak za to, kako se neka beseda obnaša v različnih jezikovnih sistemih.

😉

Pa saj ni važno.