Za mene trenutno od John le Carre – Krojač iz Paname. Ker sem vse ostale že požrla, sem se zdaj en teden matrala z njo vsak večer. Tečna, razvlečena, komplicirana, brez prave vsebine, pa naj bi bila neka dobra vohunska….Take knjige meni nikakor ne potegnejo.

S ta’ smotanimi knjigami se običajno ne trudim predolgo. Le v študentskih časih je bila kakšna zoprna in vendar neizogibna 🙂

foto-blogec: http://sovicaokasi.blogspot.com/

Krojač iz Paname je daleč daleč od “pravega” Carreja …

Ena iz (moje bralne) pradavnine: Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler.

Mislim, da sem se kot pridna dijakinja, ki vedno prebere vsa domača branja, uspela prebiti skozi prvo tretjino. Danes bi knjigo, ki bi me tako odbijala, odložila po treh, štirih straneh.

K.

Tale Krojač iz Paname tudi meni ni šel, in zdaj se – mogoče nepravično – izogibam tegale avtorja.

Joj, pa ena stvar enkrat od Simmla (Tudi jokati je včasih užitek, se mi zdi), pa Pijevo življenje, pa pred kratkim Jej, moli, ljubi. Saj se najdejo perle 🙂

Knjige za domače branje v OŠ ali SŠ pa – da ne bi niti načenjali. Koliko sem jih prešpricala. Pa itak so železni repertoar že zadnjih 50 let. Čeprav me čisto malo vleče, da bi se recimo zdaj kakšne lotila.

@regla & Tina-S:
Pardon, Krojača sem zamenjala z Misijonsko pesmijo – ta mi res ni bila všeč.: Krojač pa tudi ne spada med njegove vrhunce – raje se lotita njegovih zgodnejših del, ki so prava klasika tega žanra-

Kar zadeva mene, sta skupaj z Lenom Deightonom prva carja vohunk, je pa res, da če imaš rad na izi krimiče in vohunke, se Le Carre res utegne zdeti razvlečen in/ali zapleten. Ne vem, jaz sem v veliki večini njegovih knjig strašno uživala. Upam, da bo gospod še nekaj časa pri zdravju in še kaj napisal …

najbolj smotana knjiga? bibliografija damjana murka in urške čepin je vsa smotana. videl sem ljudi umirati od smeha in žalosti, ko so prebrali nekaj vrstic.

Spet sem naletela na eno, ki sem jo brala tako, da sem preskakovala par listov: smotana in natrpana in droben tisk – v glavnem grozna : POPOLNI VOHUN – John Le Carre.

No, je kdo prebral knjigo od La Toye?

Priznam, prebrala sem nekaj stavkov, ampak … I don’t like it. Sploh pa biografije ne berem.

oJEJ, si moram zapomniti, da mi Carre nikakor ne leži…