Mene pa nekaj zanima. Vsi govorite o nekih slovničnih pravilih, ki naj bi bila zacementirana za vrsto let, desetletij in morda celo stoletij. Toda v razmislek: če bi bila slovnična pravila tako nespremenljiva in bi se obdržala 1000 let in več in torej ne bi bilo nobenih sprememb, bi bili danes slovenščina in hrvaščina le dve narečji istega jezika, slovenščina in nemščina bi si bili podobni kot sta danes slovenščina in hrvaščina (ali pa še bolj, saj smo dolga stoletja živeli pod Nemčijo), slovenščina in madžarščina pa bi si bili toliko podobni kot slovenščina in nemščina. Glede na to, da ima jezik cca 40000 besed, se mora vsako leto zamenjati 10 besed, če želimo v 4000 letih dobiti povsem nov jezik in nekako tako dolgo je trajalo, da je iz nekdanjega praindoevropskega jezika nastala cela množica indoevropskih jezikov, med katere spadajo tudi slovenščina, hrvaščina in nemščina. Če pa bi bil proces počasnejši, kar si dandanes tisti, ki se ukvarjajo s slovnico, na moč prizadevajo narediti, pa bi bilo tako, kot sem opisal zgoraj. Zato menim, da če se letno (ali pa vsaj na generacijo, tj. 30 let) spremeni pravopis za 5 – 10 besed, da to še ne more biti ena katastrofa. To betoniranje pravopisa je namenjeno zgolj temu, da bodo knjige iz današnjega časa razumeli tudi naši potomci čez 1000 let, če bodo sploh še živeli. Takrat pa razen leposlovja ne bo nič več uporabno, vsa tehnična literatura bo že zdavnaj za muzej…

Seveda se raba jezika spreminja, čemur sledi norma. Vendar je tu, razumljivo, vedno nek časovni zamik. Kar je po eni strani “moteče”, saj je za nastanek normativnih pravil potreben čas za ugotavljanje in analizo stanja v jeziku ter diskusija in temeljit razmislek. Po drugi strani pa ravno ta časovni zamik omogoča, da se loči zrnje od plev, da se v normi (za kakšno desetletje ali še več) ne zacementira kakšna jezikovna muha enodnevnica. Je pa norma vsekakor potrebna, saj bi v primeru, da bi se jezik razvijal brez te opore, vsak govorec ali manjša skupina govorcev jezik razvijala in spreminjala po svoje, kar bo privedlo do težav pri komunikaciji. Določeni indici, da se to v zadnjem, bolj “liberalnem” času že dogaja, opažamo vsi, ki se ukvarjamo z jezikom.