Evropa alias četrti primer Martina Vrenka
Malo po vezah in z velikim veseljem sem pod krške borovce vendarle odpotovala v spremstvu inšpektorja Vrenka. Ter ga seveda s še večjim veseljem tudi pomlatila. V prvem dnevu!
Kaj naj drugega, kot da vam pocedim sline?! Knjiga je odlična, vsaj tako dobra kot Tanek led, če ne celo še za odtenek boljša (če je to sploh možno ;-)). Glede na dogodek, ki je kulisa za dogajanje (velik mednarodni simpozij), se celo res bere skoraj kot neke vrste nadaljevanje 3. knjige, v katerem so preživeli akterji iz srednješolskega seminarja pač malčik napredovali. Hec! Pilgrim je napisal tak fajn uvod, da sem se mu res od srca nasmejala. Pri tej knjigi pač ne bo šans za dlakocepljene! Ostali so komentarji posameznih zadev v smislu historičnih napovedi (nad tem sem navdušena), le da se te ne nanašajo več na konkretni primer, temveč na dogajanja okrog nas. Morda mi je tokrat čisto malo manjkal Vrenko. Se mi zdi, da ga je v tej knjigi (pre)malo, vsi drugi se bolj ven mečejo :-). Pa tudi odsotnost gospoda tožilca je bila opažena! Sicer pa sem tokrat končno 100% uganila, kdo je moril in nekako 80%, zakaj.
upam, da bo tudi Titija, ki jo v temi oktobrsko branje zanima isto, prebrala, da žal ne vem. knjiga je dokončana in pripravljena za tisk od meseca maja. iskreno upam, da se na založbi trudijo in se jim je pač zalomilo ter se prepričujem, da – glede na stanje v slovenskem založništvu – niso problemi založb nič nevsakdanjega. vseeno pa mi bo zelo žal, če knjiga ne bo izšla v tem koledarskem letu, saj to pomeni, da se bo celoten cikel zamaknil za leto dni …
ma vsak drugi, oziroma kdorkoli ima pet minut časa, nazadnje tale.
Uh, tale recenzija me je pa prav razkurila! Počasen dogajalni ritem? Klišeji, nepomembni detajli, ”dušenje bralčevega miselnega napora”?!? Sva z recenzentko sploh brali isto knjigo? Sama kar precej berem, tudi kriminalke, z užitkom sem prebrala vse štiri Vrenke in Evropa me je daleč najbolj navdušila (kar ni presenetljivo, saj vsak naslednji Vrenko prekaša prejšnjega). Mene je držala v napetosti od začetka do konca, atmosfera je bila vrhunska (sploh v Lizboni), zaplet pa se mi je zdel premišljeno izpeljan in je nudil več kot dovolj manevrskega prostora za užitkarsko tuhtanje o morilcu in motivu. Prav žal mi je kritičarke, ki je zgolj ”prazno absorbirala tekst” – očitno ji bolestno primanjkuje domišljije, morda pa ji tudi sam žanr ni najbližje (kar seveda nikakor ne opravičuje neutemeljenega kritiziranja in neupravičenega zavajanja bralcev). Bah! Po svoje pa sem jezna tudi nase oziroma na to, da me je v preteklosti že marsikatera recenzija odvrnila od branja oz. ogleda kakšne predstave – pa šele zdaj vidim, kako neverjetno daleč od resnice lahko zabredejo nekateri kritiki. No, odslej bom previdnejša. Še dobro, da obstajajo Knjižni molji 🙂 . Pilgrim, tebi pa želim veliko ustvarjalnega zagona in že nestrpno čakam na naslednjo iz serije.
Za Božič sem si podarila že nekaj časa kupljeno Evropo in jo med dopustniškimi dnevi pred Novim letom z užitkom prebrala. Všeč mi je bila, tako kot že prejšnje, verjetno kar najbolj (malo sem zamerila eno zavajanje, žanrsko pa je vsekakor odlična). Bravo Pilgrim, upam, da letos izide novi primer inšpektorja Vrenka.
(po gornjih komentarjih recenzije nisem šla brat, ni vredna mojega klika).
Zahvaljujoč Enki (Enka, hvala za suuuper darilo, pa še z avtorjevim avtogramom!!!) sem končno tudi jaz prebrala Evropo in sem bila zelo navdušena.
“Počasni dogajalni ritem” je mene tako posrkal vase, da knjige nisem mogla in nisem hotela odložiti. Strinjam se z vsemi pohvalami zgoraj. Je pa zanimivo, res, šele sedaj, ko berem komentarje, sem opazila, da so detektivi tokrat bili kar precej odsotni (so bili tako neopazni kot morilec?).
Enka, kdaj si pogruntala morilca???? In kako??? No, to mi boš zasebno odgovorila. Jaz do razkritja nisem ugotovila tapravega!
O Tankem ledu razmišljanje tukaj.
Sem začela brati Evropo. Še vedno me nadvse navdušuje tisti morebitni prihodnji čas – neverjetno, res. Sploh ga ne bi znala tako uporabljati!
Potem pa opis Trnovega v tistih letih, ko sem bila sama Trnovski otrok! Yess, to!
Pa samo še misel, preden grem naprej brat, a tista gostilnica v Lizboni res obstaja?
morda sem te prav jaz vlekel za kite, ko smo se potikali po obrežju Gradaščice 🙂
Vse je res in drži kot pribito.
dokaz
Hej Pilgrim ne vem, si stanoval v mojem lepem Trnovem?
Pa hvala za link! Zelo dobro tole vedeti! In še naprej: žal včeraj morala nehati brati knjigo, danes nadaljujem! Od vseh mi je ta zaenkrat najboljša. Moti me samo eno – kar so mi večkrat rekli uredniki, da moram biti pozorna, imap Marko in imaš Martin – mar-mar. Ne moreš verjeti, ampak preden padem noter, da vem kdo je kdo… Očitno so to večje težave, kot to razmišlja naš pisateljski um. Vendar pa, od opozoril naprej, na to krepko pazim. Pri tebi pa sta že kar sta…
Pa uspešno pisanje še naprej :)))
Priznam, če ne bi naletela na ta forum, ne bi slišala za Avgusta Demšarja in si ne bi v knjižnici sposodila knjige… me je pač pritegnila… 🙂 Ne vem, nekako sem imela predsodke do slovenskih kriminalk, pa sem se jih na široko izogibala.
Ampak g. Vrenko me je tako zelo navdušil, da sem knjigo prebrala skorajda na dušek in se že veselim naslednje! Sicer, ko berem, si ga predstavljam malo mlajšega, da po letih “paševa” skupaj, hehe… 🙂 Krasna osebnost, takih v resničnem življenju manjka…
Skratka, četudi pozno, sem vesela, da sem ju “odkrila”, Vrenka in avtorja… 🙂
Hvala!