In če je preneseni pomen – torej kaj nam nekdo s tem hoče povedati.

Npr.: VISETI NA NITKI = negotovost

poosebitev to zagotovo ni.

Pomeni, da se nekomu na da nikamor peš. hoče hoditi 🙂

ne vem, nisem lektorica

poosebitev to zagotovo ni.

Pomeni, da se nekomu na da nikamor peš. noče hoditi 🙂

ne vem, nisem lektorica

saj se mi je zdelo. hvala. in še nekaj: so v spodnji pesmi sploh kakšna nasprotja? jaz najdem le nasprotje samo IN vse. hvala za pomoč že v naprej.

Strah

Strah ima strašno velike oči,
a strahovidne.
Vidijo samo take reči,
ki so drugače nevidne.

Najbolje vidijo v črni temi.
Takrat je strah najbolj strah.
Zato na vse kriplje na varno beži
s svincem v nogah.

Kadar se strah samo malo boji,
je preplašen,
a kadar vse v strahu drži,
je strašen.

Včasih je strah od strahu
čisto brez vsake moči.
Takrat se ves rdeč od sramu
sam sebi strašno smeji.

Po moje pomeni, da ima težke noge (težke kot svinec, ki je najtežja kovina, kolikor se spomnim – je že daleč, daleč, ko smo se o tem učili pri kemiji)!

mogoče strah-smeh, ne vem, nič ne najdem…….

Ja, to je preneseni pomen, ne poosebitev. Saj to je bilo vprašanje, ne to, kaj pomeni.

Najbolje vidijo v črni temi.
Takrat je strah najbolj strah.
Zato na vse kriplje na varno beži
s svincem v nogah

s svincem v nogah…to je občutek, ko bi moral zbežati ampak imaš tako težke noge, da se ne moreš premakniti iz mesta. Ali pa ko greš nekam zelo nerad (npr. plačat položnice na banko, na zagovor k dir itd).

Nasprotje bi po moje bilo:
Vidijo samo take reči,
ki so drugače nevidne.
(ne moreš videti reči, ki so nevidne)

To v bistvu niti ni vprašanje za letkor’ce, je bolj vprašanje za tršice. 🙂

Je pa takole: poosebitev ni, ta namreč pomeni, da na podlagi neke znane lastnosti, to obravnavamo kot osebo: V našem domu je zasijala Dobrota ipd. Pač nekaj temu podobnega, pesnjenje mi nikoli ni šlo. 🙂

Gre torej za preneseni pomen, lastnost svinca je uporabljena za človeka, torej prenos lastnosti s snovi na človeka. Pomeni pa, da ima ‘silno težke noge’, ‘je okoren’, ‘ne gre in ne gre’: Na tekmovanju so ga vsi prehiteli, njegove noge pa so kot iz svinca. Ali pa: tekel je s svincem v nogah ‘zelo težko’, ‘bil najpočasnejši’ ipd.

Ja, super ideja, tole z banko, dober primer.

HVALAAA!!

LOL
se pravi, po tvoje smo ljudje radioaktvni, ker sijemo? – dobrota sije je to poosebljanje, ker ljudje sijejo?

eh ja… teb tud ni čisto jasna razlika med prenesenim pomenom in poosebljanjem….

LOL
se pravi, po tvoje smo ljudje radioaktvni, ker sijemo? – dobrota sije je to poosebljanje, ker ljudje sijejo?

eh ja… teb tud ni čisto jasna razlika med prenesenim pomenom in poosebljanjem….[/quote]

V osnovni šoli so nam uvedli en čuden pojem, rekli se mu poezija. Potem so pa na to gor naklofal še figure, mislim, da smo jim rekli celo tropi ipd. Pa se ne spomnim, da bi kdo rekel, da je kaj radioaktivnega pri proučevanju poezije.

LOL
se pravi, po tvoje smo ljudje radioaktvni, ker sijemo? – dobrota sije je to poosebljanje, ker ljudje sijejo?

eh ja… teb tud ni čisto jasna razlika med prenesenim pomenom in poosebljanjem….[/quote]

V osnovni šoli so nam uvedli en čuden pojem, rekli se mu poezija. Potem so pa na to gor naklofal še figure, mislim, da smo jim rekli celo tropi ipd. Pa se ne spomnim, da bi kdo rekel, da je kaj radioaktivnega pri proučevanju poezije.[/quote]

napisala si stavek
v našem domu je zasijala dobrota

kot primer poosebljanja

jaz tebe fprašam, kdaj človek sije, da je zgornji stavek lahko poosebljanje?
nikoli oziroma le, če je radioaktiven:), zato je zgornji stavek lahko le preneseni pomen.

poosebljanje bi bilo:

Dobrota in Hvaležnost sta si podali roko.
ker si ljudje podajamo roke

sem bolj razumljiva?