Ena tradicionalna – naj knjige leta 2010
Leta je definitivno skoraj konec in čas je, da razmislimo, katere knjige se nam še kar svaljkajo po spominu, a ne?
Sama sem letos z bralno bero precej zadovoljna, tako količinsko kot všečnostno. Podčrtala pa bi:
– Cormac McCarthy: Cesta. Še pri nobeni knjigi me ni stresal tak hlad in srh. Meni se je zavlekla pod kožo. In še kam.
– Aleksander Hemno: Projekt Lazar. Ker še vedno pogosto razmišljam o tistem delu romana, ki se dogaja v začetku 20. stoletja.
– Avgust Demšar: Evropa. Že zato, ker je vsak Vrenkov primer še malčik boljši od prejšnjega. Pa čeprav po vsaki prebrani knjigi pomisliš, da bolje pa ne bo šlo več.
– David Benioff: Mesto tatov. Zelo simpatična knjiga. Miss personality, recimo ;-).
– Igor Karlovšek: Gran Canaria. Po tehtnem premisleku tudi ta knjiga. Ker se mi ni niti sanjalo, da nekdo na tem prostoru plete tako dobre zgodbe.
– Morten Ramsland: Pasjeglavec. Zmagovalec leta. Brez sence dvoma.
Za mano je bralno klavrno leto, tako da se najbrž nobena od teh knjig ne bo uvrstila v moje osebne anale … Vrstni red naključen.
John Niven: Kill your friends – sarkazem leta
Ladislav Fuks: Sežigalec trupel – dobra knjiga, dober prevod
Tadej Golob: Svinjske nogice – moja slovenka leta
Michael Chabon: Židovski policijski sindikat – ljubek humor, malo slabši kot krimič, vse skupaj prijetna zabava
Vojislav Pejović: Život i smrt Milana Junaka – dokaz, da lahko nevroznanstvenik napiše več kot spodobno knjigo
Fritz Zorn: Mars – TO je izpoved o (ne)boju z boleznijo, ki bi si jo moral pred začetkom pisanja prebrati vsakdo s podobnimi ambicijami. Izkušnja še ni dovolj za dobro knjigo – treba jo je zapakirati. In Zorn je vedel, kako se temu streže.
Nikola Malović: Prugastoplave storije – odkritje leta, z nestrpnostjo čakam, da mi pošljejo Lutajućega Bokelja …
Najboljše letos?
Seveda najprej in najbolj veliki Stieg Larsson;
nato prijetno presenečenje v izpovedi množičnega morilca Jeff Lindsay: Dexterjeve mračne sanje;
odlične kratke krimi-zgodbe Ferdinand von Schirach: Zločini;
pa morda na pol domača kriminalka Veit Heinichen: Mrtveci s krasa
in seveda na koncu prebrana klasika, detektivski primer inšpektorja Rebusa Dead Souls Iana Rankina
med domačimi najbolj Tadej Golob in Smreka, bukev, lipa, križ;
malo tudi Borut Golob: Svinjske nogice
in seveda na koncu prebrana klasika, roman o neizrekljivem Boris Pahor: Nekropolis
med neliterarnimi knjigami študija Dolgi rep Chrisa Andersona, še posebej zagovor, zakaj je Wikipedija nekaj najboljšega, kar se nam dogaja,
nato delo, ki je po strokovnosti obravnavane tematike na svetovnem nivoju Peter Starič: Atomska bomba
za prav tako odlično Doktrino šoka Naomi Klein pa nisem prepričan, če sodi v letošnjo bero, sem si zapisoval preveč površno.
Letos mi je bila sreča naklonjena in prebrala sem precej več knjig kot običajno.
Najboljše: (ne nujno v tem vrstnem redu) – vse 4ali več/5 zvezdic
Marcel Proust Sodoma in Gomora – Proust je genij
Jane Austen Emma – še vedno aktualno branje
Lev Nikolajevič Tolstoj Vstajenje – iskanje edino pomembnih stvari v življenju
Edith Wharton Hiša veselja – kako lahko nekdo z nebeških višav zgrmi v blato življenja
Marguerite Yourcenar Severni arhivi – zgodovina, ljubezen moja
Daniel Kehlmannn Slava – do sedaj nepoznani avtor, ki me je navdušil
Javier Marias Tako belo srce – enako
Slovenske poslastice:
Drago Jančar To noč sem jo videl
Avgust Demšar Evropa
pa oba Goloba
Tudi moje leto je bilo bogato, forma je malo nihala, a se vselej vrnila, povzetek pa je takle:
J. M. Coetzee: Sramota, Življenje in časi Michaela K.
Kate Atkinson: When Will There Be Good News
Marko Zorko: Mein Kampf
Carol Shields: The Box Garden
Margaret Atwood: Moral Disorder
Wilkie Collins: Ženska v belem
John Steinbeck: Ljudje in miši
Paul Theroux: Veliki železniški bazar
Art Spregelmann: Maus
Hugo Claus: Nedokončana preteklost
Andrei makine: Francoski testament
Jurij Poljakov: Kozliček v mleku
Srdjan V. tešin: Kuharjeva prekletstva in druga grozodejstva
Borut Golob: Smreka, bukev, lipa, križ
Lado Kralj: Kosec koso brusi
Evo, zahvaljujoč Facebooku in aplikaciji Visual Bookshelf mi sploh ni treba napenjati možganov, samo čez rubriko ‘Že prebrano’ zdrsnem. 😉
Pa še mojIH ‘NAJBOLJŠIH 10’ 2010:
– Comac McCarthy: CESTA
– Morten Ramsland: PASJEGLAVEC
– Ferdinand von Schirach: ZLOČINI
– Jhumpa Lahiri: TOLMAČ TEGOB
– Juli Zeh: ORLI IN ANGELI
– Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEMU VETRU
– Daniel Kehlmann: SLAVA
– Herta Mueller: ZAZIBAN DIH
– Emma Donoghue: ROOM
– Kathryn Stockett: THE HELP
O večini je na forumu že bilo govora, ostale pa tudi zelo toplo priporočam.
Nisem toliko prebral, kot sem nameraval, se bom poboljšal v tem letu, a vseeno, moji bralni vrhunci v 2010:
Istvan Orkeny: Enominutne novele
Shaffer/Burrows: Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov
Luke Rhinehart: Človek na kocki
Maryse Conde: Moi, Tituba sorciere
Georges Perec: Stvari
Yukio Mishima: Zlati paviljon
Guy de Maupassant: Lepi striček
Sama sem količnisko letos nezadovoljna, v zadnjem času sem kar tale forum nehala brati, saj sem se ob branju počutila, kot bi lačna praskala po izložbi s slaščicami.
Tu je mojih 10:
– Hamid Mohsin: Ugovor vesti nekega fundamentalista
– Makus: Šolniški kruh (kratke zgodbe)
– Golob: Smreka, bukev, lipa, križ
– Wievegh: Učna ura ustvarjalnega učenja
– Suter: Small world
– Benioff: Mesto tatov
– McEwann: Amsterdam
– Peterson: Konje krast
– Moore: Jagnje ali Evangelij po Focnu
– Demšar: Evropa