Naslov pove vse.

Hvala

Semantiko zanima pomen besed, ukvarja se s pomenom besede v njenem osnovnem (konotativnem) in dodatnem (denotativnem) pomenu, zanima jo tudi slovarski in besedilni pomen besede, tudi razmerje med obema.

Tako pogosto pride skupaj s sintakso – skladnjo. Ta se namreč ukvarja z zgradbo stavkov, semantika pa raziskuje, kaj beseda pomeni v stavku. Primer za to je recimo beseda brati, ta ima več pomenov: brati jagode, grozdje, brati knjigo, ima pa sinonim/sopomenko čitati, ampak samo v drugem pomenu, v prvem ne. Pravi pomen besede smo dobili z besedilom oziroma stavkom, v katerem je bila uporabljena. Semantika in skladnja z roko v roki torej.

Lp, Nataša

Pozdrav!
Za Tanjo je ta popravek že verjetno passe, a vseeno: denotacija je osnovni pomen (npr. opis v slovarju), konotacija pa dodatni pomen (kulturološke, jezikovne specifike …). Npr. vrtnica je na denotativni ravni vrsta rože z bodicami, na konotativni ravni pa predstavlja ljubezen, strast, naklonjenost …
Lp, M

Pa res, sicer sta tujki pravzaprav nepotrebni, ko sem ju dodala v oklepaj, sem ju pa zamenjala. Teorija sicer drži, samo tujki sta zamenjani. Sicer je za avtorico teme mogoče res že pase, je pa uporabno za druge bralce. 🙂 Hvala, Miki, za opozorilo in popravek.

Hja, že, ampak npr. veliko tujih izrazov vsebuje izraze, ki niso del jezikoslovja, npr.
semantic level -> semantična raven: miselna raven, strukturna raven, pomenska raven? Kaj od tega?
semantic web -> semantični splet – kaj je to?