Večji “volumen” (?) las
Zadnje čase se v TV-oglasih za lase ponujajo pripravki, ki povečajo volumen las.
Ker malo poznam tuje jezike, sem se vprašal, ali za besedo “volume(n)”, ne obstaja lepa slovenska istopomenka, ki je obenem tudi razumljivejša kot lasni volumen. Seveda sem jo našel in se vprašal: Ali je istopomenka “košatost las” tako neugledna in neprimerna, da je treba namesto košatosti začeti uporabljati “voluminoznost” oz. “volumen”?
Kaj pravite, ali so prevajalci televizijskih oglasov leni, ker se jim ne ljubi malo pomisliti, kako se “volumen las” reče v lepi slovenščini, ali pa je ne cenijo in bi jo najraje postopno nadomestili s kakšnim tujim jezikom?
Ali naj “košatost” odslej imenujemo kar voluminoznost?
Ja, ta bi bila šele dobra, če bi npr. oglaševali gnojila za večjo voluminoznost sobnih rastlin …
Šampon za večjo košatost las – to se mi pa tudi nekam čudno sliši. Kot da imaš potem na glavi nekakšen koš (oz. krošnjo) las. Od tu namreč izvira beseda košat. Če v kakšnem romanu preberem, da ima nekdo košate lase, se mi zdi to sicer čisto v redu, šampona za večjo košatost las pa jaz danes ne bi prodajala. Poleg tega si za kratke lase težko predstavljam, da bi bili košati, lahko pa so vseeno voluminozni oz. bujni.
Za bolj goste lase … To je pa nekoliko zavajajoče, ker lasje v resnici niso gostejši, samo izgleda tako, kot bi jih bilo več. Mogoče šampon za bolj bujne lase oz. šampon, ki vašim lasem podari bujnejši videz … 😉 Ste opazili, da nam zadnje čase v oglasih vse več izdelkov nekaj podarja?
Imaš prav. Jaz dejansko izraz “bolj gosti” lasje razumem kot to, da jih je več. Sem očitno podlegla reklami in mislila, da ti lasje pač začnejo bolj rasti. 🙂
Ja, v teh reklamah so pa res zabavni. Ko prodajajo “vsestranski in nezlomljiv nož”, ti jih zraven podarijo še 5. Zakaj bi jih potrebovala toliko, če pa je ta, en sam, vsestranski in nezlomljiv?
Hvala za prebliske in izraz “bujnost”!
SSKJ sicer enači košatost in bujnost, vsaj kar zadeva lase — občudoval je košatost oz. bujnost njenih las.
Vsekakor smo dorekli dejstvo, da je raba tujke za večji “volumen” las povsem odveč. Odraža prevajalčevo nestrokovnost in nespoštovanje maternega jezika.
Dopuščam sicer možnost, da naročnik tv-oglasov vztrajajo pri tujki “volumen”, a to je že drugo vprašanje. V vsakem primeru gre za pomanjkanje prevajalske samozavesti.
Pozdravljam vse!
Bob, tujka postane sestavni del slovenščine, če se zanjo pravočasno ne najde ustrezna slovenska istopomenka ali skuje nova ustrezna beseda.
Upam, da se strinjaš, da za tujko “volumen” obstaja dovolj ustreznih slovenskih izrazov, da ni potrebno uvajati “voluminoznosti” las (našli smo najmanj tri lepe slovenske istopomenke: košatost, bujnost in polnost)!
Tujka se ne prime oz. ne uveljavi, če se ponudi oz. poišče slovenska sopomenka in za lasni “volumen” obstajajo. Zato sem opozoril na neosveščenost oz. nestrokovnost prevajalcev zadevnih televizijskih oglasov.
Rabo lasnega “volumna” utemeljuješ s primerom televizije. Tu zanemarjaš časovni dejavnik, žal. Televizija se je pojavila v 1960. letih kot povsem nov izdelek, za katerega se niti ni iskala ustrezna sopomenka (morda se je, a o tem ne morem soditi, ker sem bil takrat še otrok). Pred leti sem sicer zasledil istopomenko-skovanko, ki bi lahko nadomestila izraz “televizija”. Toporišič je ponudil “dalekozor”. Pohvalno (!), vendar prepozno!
Podoben, a spodbudnejši primer je bil cestni “rondo”. Posvetovanje prek spletnih posvetovalnic ob pojavu prvih rondojev pri nas je omogočilo, da se je poiskala in uveljavila istopomenka “krožišče”.
Vmesni primer je bilo iskanje istopomenke za CD. Ker se je tujka CD že dolgo uporabljala, preden se je ponudila zgoščenka oz. plošček, je zgoščenka naletela na zgražanje in zasmehovanje … Če bi se za CD-ejko takoj ponudila ustrezna slovenska beseda, ne bi bilo toliko hude krvi. Upam, da se strinjaš z mano, Bob!
Skratka, Bob, trdim, da ne drži tvoj “issue” za utilizacijo foreškega termina “volumen”, še toliko manj tvoja generalna permisivnost do emploizacije tujk v slovenščini. (Tole sem nalašč utemeljil s šopkom tujk. Če gre komu na bruhanje, je dojel, kaj hočem povedati …)
Vsekakor zagovarjam poznavanje tujih jezikov, da ne bo pomote (!). Vendar k temu pripomore dobro obvladovanje materinščine, njeno negovanje … in prav zato se oglašam.
Ne bom dokazoval, vendar trdim, da je volumen v slovenščini že mnogo dlje kot televizija.
Za “Toporišičev dalekozor” menim, da je izmišljotina.
Plošček in zgoščenka se še vedno uporabljata.
Kot so že predhodniki v tej temi nakazali, košatost in bujnost ni isto kot volumen, daleč od tega.
Krožišče je seveda logičen izraz za ‘rondo’, pa vendar sem zadnje čase vse prevečkrat naletel na ‘krožno križišče’.
Aja, televizija ni isto kot televizor, kenede. In nepoznavanje uveljavljenih ‘tujk’ imam za nepoznavanje slovenščine.
Zadnjih nekaj mesecev se v schwartzkopfovem tv-oglasu pojavlja nova jezikovna cvetka.
Pripravku, ki po umivanju naredi lase polnejše, se sedaj pripisuje kar “pušapefekt”.
Ljubko, kajne? Hja, verjetno se nova tujka “pušapefekt” uporablja zato, ker v slovenščini nimamo ustrezne istopomenke. Ali pač?
Ker je bilo o zadevi že veliko povedano, ni potrebno ponavljati dejstev, da se “pušapefekt” sploh ne bi smel uporabljati v slovenskem tv-oglaševanju.
Morda bo znal Bob upravičiti rabo spakedranke “pušapefekt”. Prosim, Bob, z zanimanjem pričakujem tvojo utemeljitev!
Bob, hvala, ker te skrbi za moje duševno zdravje, vendar si v bodoče lahko prihraniš svoje dušebrižništvo. Menim, da smem sam odločati, kaj gledam in zakaj.
“Push-up effect” sem napisal po slovensko v skladu z glasoslovnim načelom, ki uči, da se zapletena tujka oz. besedna zveza domači (če se že mora) tako, da se lahko enostavno zapisuje. Takih primerov imamo ničkoliko, recimo enclave > enklava, territory > teritorij, colony > kolonija itn. Skratka, Bob, predlagam, da si prebereš pravila slovenskega pravopisa.
Rad bi se vrnil k zadevnemu tv-oglasu. Danes sem ga slučajno še enkrat poslušal in, glej, šment, ni edini. V istem oglasu se poleg “pušap volumna oz. efekta” pojavlja tudi “nutri-mineral complex” (nemerno zapisano v angleščini). Očitno me je prej vsakič, ko sem slišal spakedranko “pušap efekt” oz.”pušap volumen”, minila volja poslušati dalje.
Nova spakedranka “nutrimineral kompleks” je očiten dokaz, kako malo nekateri slovenski prevajalci cenijo svoj materni jezik ali pa se jim ne ljubi potruditi se in poiskati kratko ter jedrnato istoznačno pomensko zvezo v slovenščini.
Da ne bom zvenel nergaško, bom ponudil dve rešitvi prevoda (ki ju sicer ne poveličujem kot edino primerna): “… z obiljem hranljivih rudnin …” in “… vsebuje obilo hranljivih rudnin …”.