Haruki Murakami
Morda takole:
1. Sputnik, ker je najkrajša, da sploh vidiš, ali ti ustreza
2. Norveški gozd
3. Kafka na obali
V angleščini nemara še The Wind-Up Bird Chronicle, ki je dokaj huda, ne ravno izjemna, a se nekaterih okrutnosti – v rahli grozi – spominjam še danes.
Murakamijeva ciljna publika je po mojem najstniška, recimo kakšen britvičarski emo, če se lahko malo pohecam, in ubrana dokaj na eno in isto vižo. Ampak pri kom pa ni, a ne. Spodobno branje.
Upam, da ti bo kakšen ljubitelj svetoval bolje.
Evo, še ena z ‘enomurakamijevskim’ sindromom. Norveški gozd me je navdušil, ampak po tistem nisem prebrala ničesar več. Očitno me muči bojazen, da bi utegnila v vseh knjigah naleteti na preigravanje enakih vzorcev, kar bi nato za nazaj razvrednotilo še prvo. Če dobro pomislim, se mi to redno dogaja tudi pri drugih pisateljih, ki me navdušijo.