dlje/dalj
Slovar slovenskega knjižnega jezika:
dàlj prisl., nàjdalj (ȁ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč ∙ v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid.
dljè prisl., nàjdlje (ȅ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: prišel je dlje kot jaz; pozna vse ljudi v okolici in še dlje / človeški sledovi segajo še dlje v preteklost ∙ v svojih zahtevah je šel še za korak dlje od nas zahteval je še nekoliko več kot mi 2. izraža daljše trajanje: danes živijo ljudje dlje kakor včasih; najdlje je jezna en teden; ustavil se je malo dlje; čim dlje čaka, tem boj je nemiren / na hladnem se sadje dlje časa ohrani bolj dolgo; vrnil se je za dlje časa; prim. daleč, dolg