Kralj ropotajočih duhov
Hm, prebrala tale roman, ki je nastal na osnovi scenarija. Film mi ni ugajal, nekaj mi je manjkalo, nisem se mogla vživeti v “trpljenje mladega Egona”. Torej od knjige nisem pričakovala prav veliko.
No, bila sem presenečena – sem kar “padla noter”, se režala dogodivščinam in sočustvovala z Egonom, predvsem pa sem se spominjala sveta, v katerem sem bojda živela, a sem ga skoraj pozabila: nestrpnega pričakovanja plošč iz Anglije (če so imele srečo, da sploh prispele), naših prvih “stereo gramofonov”, razlike, ki se je v šoli kazala v obliki prepada med tistimi, ki so se oblačili v Italiji, in tistimi, ki te “sreče” niso imeli. Pa visenja v obeh kinih v našem mestu, po filmu pa še v bližnjem bifeju s tistimi obveznimi oranžnimi plastičnimi stoli. In prvih cigaret. Ipd.
@Kikakloka: Če sta skupaj gor rasla, mi pa povej, kateri letnik natančno je MM? Enkrat omenja, da je bil prva generacija “nove matematike” (množice, he he?), torej bi moral biti letnik 1964, tako kot jaz, po drugi strani opisuje reči, ki se jih ne spomnim in se mi zdi, da sodijo malo bolj v preteklost. (Ali pa je bilo na Jesenicah drugače kot v Kranju?)
(mi ga je po vseh teh letih nerodno vprašati press)
@Klikakloka: hvala, hvala. Sem vedno mislila, da je MM kako leto mlajši … Aha, to je pa ravno toliko razlike, da se vmes kaj malega že lahko spremeni. To sem opazila že pri možu, ki je rojen 1961, ko primerjava spominčke iz otroštva in se nekoliko razlikujejo. Je pa hecno, da je večina mojih frendov, sodelavcev – nenazadnje tudi mož – iz letnika 1961.
ne vem do letnice natančno, ampak mislim, da je Miha kaki dve leti starejši od mene, torej je letnik 1961, kvečjemu 1960, starejši sigurno ni. dokaj verjetno je, da opisuje tudi stvari, ki se jih spominja iz pripovedovanj starejših, ne samo tiste, ki jih je videl sam. veliko stvari pa je zelo “avtohtonih” in se jih spomnim tudi sama:-)
čisto nič od tega! kar govorim, je resnica in nič drugega kot resnica:-))) sem že Katji10 napisala, da je Miha pribl. letnik 1961 (jaz sem 1963). če pa ne verjameš, mu piši na mail in ga vprašaj. res ne vem, zakaj bi skrival svojo starost? saj je še jaz ne, kljub temu, da mi vsi pravijo, da zgledam mlajša kot sem:-)))))
Ha, potem sta bila MM in moja mami soseda v kranjski porodnišnici. Anyway, Mazzinijevih knjig se vedno lotim z veseljem in s svojevrstnim pričakovanjem, vse odkar sem pred kakimi osmimi leti dobila v roke Drobtinice. Kar se mene tiče, MM (skupaj s Skubicem, z “našo” Polono, s Čarom in še marsikom drugim) dokazuje, da je sodobna slovenska proza ne samo berljiva, ampak tudi dobra.