Vejica pred in??
Vejica seveda je, saj se del za njo nanaša na glavni stavek ‘ker menim’, vmes pa imaš še eno podredje oz. predmetni odvisnik (da teh obveznosti nisem opravil).
Povedano drugače: “glavnina povedi” je tole: Ker menim, da imam opravičljive razloge in sem do vpisa v 2.letnik upravičen, Vam pišem to prošnjo.
Vmes imaš vrinjen predmetni odvisnik (razloge za koga ali kaj? – da teh obveznosti nisem opravil), ki mora biti na obeh straneh ločen z vejico od ostalega besedila.
Dejansko pa bi se stavek dal ustrezneje preoblikovati. Takole:
Menim, da imam opravičljive razloge, da teh obveznosti nisem opravil, zato vlagam prošnjo za vpis v 2. letnik.
(“sem do vpisa v 2. letnik upravičen” je nepotrebno, saj to že prej malo drugače poveš)
Če pa si že uvodoma začel, da vlagaš prošnjo za vpis v 2. letnik, pa v tej povedi tudi del, da zato pišeš to prošnjo, izpustiš:
Menim, da imam opravičljive razloge, da teh obveznosti nisem opravil.
Hkrati ti odsvetujem zapis Vam z veliko začetnico. Pri pisnem vikanju se priporoča mala (pri ustnem je pa tako in tako ni, he he), velika se umika iz rabe.
K.
Suzana –
– khm, no ja, kako bi rekel, pa saj je dobro, da je človek o nečem prepričan, in to svoje prepričanje in pozitivizem širi dalje itd. in tako dalje … vendar pa nekako
ne vem
… le kako bi se lepo izrazil in hkrati pravilno in opravilno sposobno povedal?? ….
???
…
TOREJ
. . .
na vprašanja naj se ne bi odgovarjalo z vprašanjem.
in seveda naj se na vprašanja ne bi odgovarjalo brez pojma o pravilnem odgovoru.
Ni bolje. Če bi hotela ohraniti tako strukturo, bi moral biti zadnji odvisnik takle:
“za kar pa imam opravičljive razloge”
(Opravičljive razloge imaš namreč za to, da nisi opravil vseh obveznosti, ne pa za obveznosti (katere).)
Poved sem že v prvem odgovoru poenostavila.
Načela pri vejicah ne pomagajo, razen če gre za “pravopisna načela”. 🙂
K.