V čem je fora??
Mogoče na prvi pogled vprašanje ne sodi sem, a dobri poznavalci jezika znajo pomagati… Spodaj je naloga iz logike za OŠ do 5. razreda (iz leta 2004 in se v podobni preobleki ponavlja še kasneje). Vprašanje je, kaj so pravilni odg. in _zakaj_. To je le ena od osmih nalog in večina je res lahkih, torej tu ne sme biti nič drugače.Gre pa takole:
——————————————————————————————————————
Obkroži črke pred stavki, ki so zanikanje stavka: VSI UČENCI SO PRIDNI.
A) Vsi učenci niso pridni.
B) Vsaj en učenec ni priden.
C) Noben učenec ni priden.
D) Ni res, da so vsi učenci pridni.
E) Jaz nisem priden učenec.
——————————————————————————————————————-
Pravilen odg. mi je seveda znan in ga napišem kasneje, a mi res ni jasno zakaj tako.
Torej naj bo za zdaj še brez sugestije o pravilnem odg. Zanimajo me utemeljitve vaših odg. s stališča logike in jezika seveda.
Glavna stvar, ki jo treba pri tem upoštevati, je, da je uporaba jezika v logiki nekoli drugačna kot v naravnem jeziku – je strože določena.
Razlog za to je, da ni treba vsakič na dolgo in široko pisati, kako je stvar mišljena.
Npr.
Če bo deževalo, ne bom prišel.
v logiki strogo pomeni implikacijo (torej da lahko ne pridem tudi, če ne bo deževalo), medtem ko v naravnem jeziku marsikdo take stavke razume kot ekvivalenco, ki bi jo pa v logiki zapisali npr.
Če in samo če bo deževalo, ne bom prišel.
Tak je dogovor, enostavno zato, da ni treba vsakič poudarjati, kdaj gre za implikacijo in kdaj za ekvivalenco.
Podobem primer je vezik ali, ki v logiki vedno pomeni disjunkcijo, za ekskluzivni ali (kjer nista možni obe možnosti hkrati) pa se vedno uporabi ali .. ali …
Ok, Wikipedija ima odg., potrebno se je spomniti definicije logične negacije.
“V matematični logiki je negacija enočlena logična operacija med izjavami. Znak za negacijo je ¬ (beri: ne).
Negacija izjave A je izjava ¬A, ki je pravilna, samo če je izjava A napačna in obratno.”
Potemtakem je rešitev na dlani: A, B, D.