Mami, kakat me
Po mojem vsak otrok reče Jakatu, otrok ne bo pravilno knjižno sklanjal besed, saj nekaterih niti ne zna. Reklame so namenjene temu, da dosežejo namen, ali so nam prijetne, všečne ali zoprne – opazili smo jih. 🙂
In če bi otrok pravilno knjižno sklanjal ime, bi bila reklama še malo bolj čudna, kot že je.
Mi pa vedno pride na misel besedna igra: Jaka kaka, kjer pač kaka Jaka. 🙂
Eno je, če nam reklama ni všeč, drugo pa je, kaj govorijo v njej. Ravno pred kratkim smo prav na tem forumu premlevali stebla koprive ipd. traparije.
Mimogrede, Jaka se sklanja po dveh vzorcih: Jaka, Jake, Jaki, Jako, pri Jaki, z Jako ali pa Jaka, Jaka, Jaku, Jaka, pri Jaku, z Jakom.
Lp, Nataša
Ko smo že pri reklamah, kaj pa “popolnjena” koža (smo to tukaj že “popolnjevali”?) in “Še bi mami!” – brez vejice, torej: mami bi še … khm khm … 🙂
Pravijo, da je vsaka reklama dobra reklama (tudi če nas zjezi, doseže svoj cilj – je opažena) – ampak pri prvi vem le, da gre pač za neko kremo, pri drugi pa, hm, čeprav sem mami, pojma nimam več, za kakšno hrano gre. V spominu žarijo samo napake. Ampak to so najbrž “poklicne deformacije” nas, “jezikoljubcev”.
K.
Mislim, da nikoli ni prezgodaj, da začnemo učiti otroka pravilnega pregibanja. Moja dva bi rekla, da gresta “h Jakano”. Seveda jima pustim govoriti v narečju, vsake toliko pa ju vendar opozorim, kako je prav. To velja tudi za “bolj več”, “pri nam”, “iz mize” ipd. Je pa “fletno”, ko prideta iz vrtca: “Mama, vzgojiteljica je pa rekva, da je to ketna …” (veriga)
(Mimogrede, pri geslu FLETEN piše pokr. gor. Dialektološka diskriminacija. :))
K.
Zanimiva tema, toliko bolj, ker imam sina z imenom Jaka.
Trudim se, da sklanjam pravilno (že po službeni dolžnosti), čeprav mi sklanjanje po 2. moški sklanj. ni preveč všeč (končnice so “ženske”). Priznam, da uporabljam tako 1. kot 2. sklanjatev. NIKOLI pa ne rečem pri Jaketu in tudi njegovi vrstniki (petletniki) zelo redko.
Tudi devetletna hči sklanja že od vsega začetka pravilno. Nekako nam oblike Jaketa, z Jaketom, Luketa ipd. ne zvenijo sprejemljivo za ušesa.
Smo pa s Štajerske.
Za nikogar knjižni jezik ni materni jezil. Vseeno pa mislim, da si v reklami ne bi smeli privoščiti spakedranščine v stilu “Jakata”. Že zato, ker gre za javno objavo in v takih položajih ne gre za drugega kot spakedranščino, ker je položaj tako ali tako umetno tvorjen. Izgovor, da uporaba nepravilnih izrazov pripomore k večji sproščenosti kake objave (ali pa, da umetnikova/oblikovalčeva svoboda do interpretacije dovoljuje napačno rabo ločil, velike/male začetnice), je že tako izguljen, plehek in brez vsebine, da je joj.
Sem pa reklamo opazila tudi jaz in je neumna do neba, prav v vseh pogledih. Ker želi biti “sproščena”, je samo še bolj prisiljena. O njenih “vsebinskih” vidikih pa nima smisla izgubljati besed.
———
Sicer pa zadnje čase večkrat opažam, da imajo na televiziji (recimo pri poročilih) velikokrat težave pri stalnih reklih in frazah in sploh slovničnih pravilih. Trenutno se ne spomnim nobenega boljšega primera kot: “Upam, da boste kmalu uspeli rešiti ta vozel.”
Seveda bi bilo boljše: “Upam, da vam bo kmalu uspelo presekati/razvezali ta vozel.”
Ali pa kar lepo: “Upam, da vam bo kmalu uspelo najti rešitev.”
Zame je antireklama (me odvrača od nakupa tiste zobne paste, pa če bi bila edina) tista v slogu: “kaj mi bo pomagalo ohraniti belino MOJIH zob.” “Ja, belino VAŠIH zob blablabla.” “potem bom za belino MOJIH zob uporabljala ta zvarek”
Itak da mojih, ne sosedovih.
Bolj leseno besedilo bi bilo že težko izumiti.
Da niti ne omenjam drugih vidikov te reklame. Jaz sama bi jo verjetno posnela bolje.
oh, daj pa lepo te prosim.
določene legendarne reklame sploh ne bi funkcionirale, če ne bi bile v po tvoje spakedranščini
recimo tiste o dobrih vilah
da ne govorim o tem, da v filmih knjižni jezik ne funkcionira, pa konec. me zanima, če bi Petelinji zajtrk pogledalo toliko ljudi, kot ga je, če bi govorili v brezmadežni slovenščini.
Rece se k Jaki.
Ostalim zivcnezim, ki se razburjajo bi pa svetoval, da si najdejo hobi, ker imajo prevec casa v zivljenju.
V reklami igra otrok in ce bi ta otrok govoril ne vem…v zborni slovenscini bi me to precej bolj motilo kot to da govori kot govorijo otroci.
Reklame morajo biti realne…ne slovnicno pravilno.
Aja pa ce vam se nihce ni tega omenil…jezik je stvar, ki se RAZVIJA in SPREMINJA.
To pomeni, da se lahko VSE profesorice slovenscine vrzejo na trepalnice…ce se bo mladina odlocila da je neka nova fraza dovolj “cool” in jo bodo dovolj casa uporabljali bo pac del jezika…pa ce bodo v soli ucili slovenscino izpred 200 let nazaj.