Izkušnje so zaželjene ALI izkušnje so zaželene.

Kako je prav???

Zaželene.

Zaželene, čeprav se morda komu ne sliši, nekateri se celo ne strinjajo, ampak očitno to pride od želeti in ne od želje.

Kaj pa potem v tem stavku:

Najin otrok je bil tako zelo zaželjen!

ALI:

Najin otrok je bil tako zelo zaželen!

Meni se zaželjen lepše sliši.

Zaželen. Deležniki se namreč tvorijo iz glagolov, ne is samostalnikov 8kar je sicer precej logično). Torej se ne tvori iz samostalnika želja, ampak iz glagola želeti. Deležnik pri glagolih s končnico -eti (spet za razliko od glagolov s končnico -iti) tvori brez “j”. Upam, da je razumljivo.

Prav je oboje, jaz pa uporabljam samo zaželen. Utemeljitev:
obstajata dve skupini glagolov, ki imata v sedanjiku tematski vokal -i-:

nos-I-ti – nos-I-m
vid-E-ti – vid-I-m

V prvi skupini prihaja v pasivnem participu perfekta do jotacije: noŠen,
v drugi skupiti pa ne: viden.
Zažel-E-ti – zažel-I-im spada v drugo skupino, zato je prav zažeLen.
Zaradi nepravilne uporabe so sprejeli v knjižni jezik tudi prvo obliko.
Če pogledaš v SP in vtipkaš zaželjen, te ta napoti k zaželen, ki je boljša varianta.

Prehitela si me 🙂

Po SP bi tolmačil malenkostno drugače – ne, da je oboje pravilno, temveč da zaželjen ni ravno hudo napačno.

Edina pravilna oblika tvorjenja je brez “j”. Je pa možno, da je, kot je napisala ticintac, da so zaradi pogoste nepravilne rabe, tudi druga, nepravilno tvorjena oblika, prešla v pogojno možno. Je pa vseeno ne bi uporabila.

Ja, mogoče je tako bolje razmišljati. A bi ti popravil “zaželjen”, če bi lektoriral?

Ja, to popravim, ker se mi zdi izpeljava iz želeti zelo logična in piscem ni težko razložiti, da ne izhaja iz želje, če že želijo vedeti razlog popravka.

(Dejansko občasno lektoriram tekste.)

Saj to, da deležniki izvirajo iz glagolov, je ZELO logično. 🙂

Se strinjam s Spelo. Tudi deležnik nošen je iz glagola, nositi namreč in ne morda iz besede nošnja. Gre za to, da je v enih primerih prišlo do jotacije, v drugih ne.
V hrvaščini v nasprotju pa prihaja povsod do jotacije, npr. viđen.

Malo nerodno sem vse skupaj napisala. Upam, da je razumljivo.

Ticintas, a si ti jezokoslovka? Kaj je razlika med jotacijo in palatalizacijo? Npr. knjiga – knjižni, za kaj gre tukaj? Ali hrvaško noga – na nozi? Pa še kakšen primer …
Hvala za razlago … komur koli že. 🙂

Ja, sem 🙂

Jotacija: soglasniška sprememba, kjer glas j (oz. jota) deluje na soglasnik pred njim, oz. se z njim zlije v enega. Sprememba se zgodi že v praslovanščini:
*duhja gre v duša
* nosja V noša

Palatalizacije pa povročajo sprednji samoglasnik (v psl. so to i, jer, jat (ě), e in nosnik ę. V praslovanščini so bile 3 palatalizacije mehkonebnikov:
(x je nezveneči h)
I. PALATALIZACIJA
k, g, x + e, i, ě, 6, ę > č, dž (>ž), š
Palatalizacija je splošnoslovanska in ne pozna izjem. Ima enake rezultate kot jotacija. Je regresivna (deluje na soglasnik pred njim).

Primer: * v6lk5 (6 = jer, 5 = jor) > vokativ: v6lče
* vrag5 > vraže
* dux5 > duše

Od tod tudi slovenski “oče”
Pojavlja se tudi v korenu besede:
miš je nastal iz myš, ta iz myx6.

II. PALATALIZACIJA

Ta palatalizacija ni enaka na vsem slovanskem ozemlju:
k, g, x + ě, i (ki sta nastala iz diftongov ai, oi) > c, dz (> z), ś
Tu pride do razlike v razvoju glasu ś:
– na vzhodu in jugu iz njega nastane sičnik s
– v zahodnoslovanskih jezikih pa iz njega nastane š
Primeri: – k : c
stcsl. cěna, prim. lit. kaina
stcsl. v6lk5 > nom. pl. v6lci

– g : dz
stcsl. noga > lok. sg. nodzě
stcsl. vrag5 > nom. pl.vradzi

– x : ś (s, š)
č. střecha > lok.sg. střeše
č. Čech > Češi
prim. hr. Čeh > Česi

Ta palatalizacija ima še eno posebnost:
Skupine kv, gv, (xv) so tudi podlegle drugi palatalizaciji, vendar samo na vzhodu in jugu, na zahodu so ostale nespremenjene:
Primeri: stcsl. cvět (stcsl. je tudi južnoslovanski j.), rus. cvet, hr. cvijet, sln. cvet
češ. květ, pol. kwiat, slov. kvet, gluž. kwět
stcsl. dzvězda, rus. zvezda, ukr. zvizda, brus. zvjazda, blg. zvezda,
mak. zvezda, sln. zvezda, hr. zvijezda
češ. hvězda, slov. hviezda, gluž. hwězda, dluž. gwězda, pol. gwiazda

Od tod tudi noga – na nozi v hrvaščini 🙂
V slovenščini se je ta palatalizacija ohranila tudi v besedi otroci, otrocih (drugje je v sklanjatvah izginila).

III. PALATALIZACIJA

Ta palatalizacija ima enake rezultate kot druga palatalizacija, bila pa je manj dosledna. Ta palatalizacija je progresivna, prvi dve pa sta regresivni.

6, i, ę + k, g, x > c, dz (> z), ś
stcsl. st6dza (prim. lat. stiga), sln. steza
v6x5 > sln. ves, češ. všechen
*atikos > *ot6k5 > *ot6c6

Pri besedi knjižni bi rekla, da gre za 1. palatalizacijo,
da je ž nastal pred polglasnikom (jerom), ta pa je nato izginil,
ohranil pa se je v nedoločnih oblikah: knjižen, ročen, nožen (čeprav te oblike danes uporabljamo le v določni obliki).

Upam, da ni preveč.

Hvala, vsaj približno mi je jasno, čeprav ne vem, katere glasove označujejo ene čudne črke in številke. 😉

Tip je razlozil v nulo.

Tip je ona 🙂

Praslovanščina je imela tele samoglasnike:

dolgi: a, ě (jat, izgovarjal se je nekak kot “je”), i, y (jeri, trdi i), u, sprednji nosnik ę in zadnji nosnik o(n) – zanj nimam primernega znaka tu.

kratka: e in o

polglasnika: sprednji – jer (jaz sem ga označevala s 6, ker se podobno zapisuje), zadnji – jor (zapisovala sem ga s 5.

Palatalizacijo povročajo sprednji samoglasniki: ě,i,e,6,ę

Ko smo ravno pri jezikoslovnih pravilih; vedno me je zanimalo dvoje: kdaj uporabiti npr. lupiti in kdaj lupit? In kako naj vem, če je z mize ali iz mize? Vem, da obstaja preprosto pravilo za oboje. Hvaležna bom, če mi bo kdo obudil spomin na osnovnošolske dni.
Lep pozdrav.

Razlika med lupiti in lupit je podobna kot pri tem primeru: http://med.over.net/forum5/read.php?125,5593551.

Pri mizi je pa treba upoštevati pare predlogov: skupaj vežemo ustrezne predložne pare. Če je nekaj na mizi, bo padlo z nje, če je nekaj v prostoru, bo priletelo iz njega. Torej: na + z/s, v + iz, nad + pod itd.

Obstajajo tudi take mize, ki imajo predal in se V njem hrani jedilni pribor ali kar koli, predvsem VČASIH so tam imeli tudi kruh. In so kruh vzeli IZ mize, dali so ga NA mizo, če pa je padel Z mize (= RAZ mizo), so ga očedili in vseeno pojedli – ali pa vsaj dali živalim.

Hvala. In še nekaj: kako pa je s pravilom pri pridevnikih? Npr. visok/i, črn/črni itd.

In mimogrede, kakšna je razlika med prislovom in pridevnikom?

O kakovostnih in vrstnih pridevnikih ter zapisih določne in nedoločne oblike kakovostnega pridevnika oz. vrstnega pridevnika smo že kar nekaj razglabljali na forumu, poišči z iskalnikom, nato pa raje postavi konkretno vprašanje oz. navedi konkretni primer, če boš še v dvomu.

Prislov in pridevnik sta dve besedni vrsti. Povsem poenostavljeno: po prislovu se vprašamo kako: Kako pišem? Lepo pišeš, lepo ti gre; po pridevniku pa se vprašamo z različnimi vprašalnicami, glede na to, za kateri pridevnik gre: kakšen čaj bi rad, toplega ali vročega; kateri si bil – prvi, koliko nas gre na izlet …

. Ja po kakšnem pridevniku se pa vprašam s koliko.

Mislim, da ti tvoja hiperprodukcija odgovorov in dodajanja pik na i, že malo škodi. Privošči si malo počitka in daj še komu dihat.