delat / delati
Oblika glagola delat se uporablja npr. z glagolom iti v pomenu namena: grem delat, uporablja se tudi v velelniku: pojdi delat; nedoločniška oblika pa sledi npr. modalnim glagolom: smem delati?, moram delati, hočem delati pa pika, želim delati, če ti je prav ali ne ipd.
Takole, povsem preprosto pojasnilo za hitro razlikovanje.
Hja, to nima veze eno z drugim. Kar je Nataša zgoraj opisovala, je namenilnik, ki je star par tisoč let, podedovan je iz prajezika, Adi Smolar pa uporablja kratke nedoločnike, ki so posledica moderne vokalne redukcije, ki je tipična za slovenščino in je približno iz 17. stoletja. Čisto slučajno gre tu za enako obliko.
Trenutno nimam nobene knjige pri sebi. Verjetno se da kaj prebrati v SSKJ ali drugih slovnicah. Glede na to, da kratki nedoločnik ne spada v knjižni jezik, ga lahko najdeš v kakšnih knjigah o narečjih, npr. pri Logarju, naprej v gradivih za sloveniste, ki jih najdeš na spletu. Mogoče bo Nataša kaj več povedala.
O namenilniku pa lahko kaj najdeš pri Nahtigalu (Slovanski jeziki) in drugih jezikoslovcih, ki so se ukvarjali s slovanskimi jeziki. Prav bi ti prišel tudi Učbenik stare cerkvene slovanščine od Vande Babič.
Kratki nedoločnik kot termin obstaja in se točno ve, kaj je to. Prej sem napisala SSKJ, mislila pa sem SS. Sicer je pa v SSKJ tudi omenjen, v pravopisu tudi. V učbeniku stare cerkvene slovananščine so podane tudi razne razlage o sodobnih slovanskih jezikih, ne le o STCSL. Vsak slovenist bi moral poznati razliko med namenilnikom in kratkim nedoločnikom, to je kot poštevanka za matematike.