CIGARET-A / GROSUPLJE / ZLATI GLOBUS
Torej, imam tri vprašanja:
*1*
Imenovalnik ednine: CIGARETA ali CIGARET? Katerega spola je ta predmet?
*2*
Imenovalnik ednine: GROSUPLJE.
Rodilnik ednine: GROSUPLJA ali GROSUPLJEGA?
Prebivalci SO: GROSUPLJANI ali GROSUPELJČANI?
*3*
Po radiu je napovedovalka rekla: “Dobil je zlatega globusa.”
Če primerjam ZLATI GLOBUS ZLATI LEV.
Oba sta moškega spola in se sklanjata po isti sklanjatvi.
Zakaj se mi potem “zlatega globusa” nekako ne zdi prav?
Nekako bolje se mi sliši: “Dobil je zlati globus,” čeprav rečemo tudi: “Dobil je zlatega leva.” Zakaj?
KAKO JE TOŽILNIK EDNINE OD ZLATI GLOBUS? ZLATI GLOBUS ali ZLATEGA GLOBUSA???
Kako se pravilno reče: “Dobil je ZLATI GLOBUS / ZLATEGA GLOBUSA”? In zakaj?
Lp, -Anna
1. cigareta, samostalnik ž. spola.
2. pri nekaterih krajih gre za veliko razliko med (priporočenim) knjižnim zapisom in rabo ter dejansko rabo v kraju: pri Grosuplju je več različic, pravopis je na prvo mesto postavil Grosuplje Grosupljega … (tip Šmartno), na drugo mesto pa Grosuplje, Grosuplja (tip Velenje).
Prebivalci Grosuplja pa so Grosupeljčani. Grosupljani je verjetno bolj ko ne pogovorno, pravopis tega ne predvideva, zato niti ni nujno, da je narobe.
Podobni odkloni so tudi pri drugih krajih, lahko potrdim npr. za Želimlje; prebivalci naj bi bili po pravopisu Želimeljci. V življenju še nisem nikogar slišala reči Želimeljci, nimam pojma, od kod taka raba, smo pa Želimljani, kar je pravopis postavil na drugo mesto. Torej je pravopis začrtal nekaj, kar sploh ne drži.
Vsem krajevnim rabam je skupno le nekaj: pravopis poskuša postaviti nekaj pravil, in to samo zato, ker ne morejo prevladovati razni pokrajinskopogovorne/narečne različice, saj bi bilo drugače povsem nerazumljivo drugim. V Prekmurju bodo npr. rekli Sem iz Markovec, drugi bi pa čukastno gledali, če ne bi vedeli, da gre za kraj Markovec in da je oseba pravzaprav iz Markovcev. To je en tak primer narečne rabe.
3. Po mojem je dobil zlati globus. Globus se namreč sklanja podobno kot korak, vzorec pa gre takole: globus globusa globusu globus ob globusu pod globusom. Globus ima torej v 4. sklonu obliko globus, torej bo nekdo dobil zlati globus.
Lev pa se sklanja takole: lev leva levu leva ob levu pod levom, torej nekdo dobi zlatega leva.
Je pa res, da je očitno močna tendenca k prestopu iz neživega v živo, kar se podobno dogaja pri npr. avtomobilih. Podoben primer je mercedes, gledam mercedesa – samostalnik je zaradi pogostosti rabe prevzel obliko samostalnika, ki označuje živo (npr. gledam Andreja). Od tod tudi vse pogostejša raba zlatega globusa.
Šmartno se vedno napačno sklanja. Pri Šmartnu ne gre za pridevniški samostalnik tipa Kodeljevo, Beričevo, Kidričevo. Ime šmartno je nastalo iz imena Sv. Martin po drugi vojni, ko sveti ni bilo več sprejemljivo (tako kot razni Šentvidi, Šentlovrenci, Šentjošti itd). Živim v enem od teh in nikoliki nismo ne govorili ne pislai v Šmartnem, iz Šmartnega temveč vedno v Šmartnu, iz Šmartna… Res pa je, da s priseljevanje v kraj vse pogostej slišim, da smo iz Šmartnega. Nimam pri sebi SP, a kolikor se spomnim tudi tam piše o Šmartnem.
1. kakovost vs. kvaliteta
Katero je za slovenski jezik sprejemljivo?
2. Braun termometer je visokokakovostEN / visokokakovostNI izdelek.
3. Kako vem, kdaj uporabljati na koncu -i?
kakovosten – kakovostni
velik – veliki
4. Kako se piše prav?
visoko kakovosten
visoko-kakovosten
visokokakovosten
v kolikor
naenkrat
čim bolj – čimbolj
čim več – čimveč
čim manj – čimmanj
1. kakovost vs. kvaliteta
Kakovost.
2. Braun termometer je visokokakovostEN / visokokakovostNI izdelek.
Termometer Braun je visokokakovosten izdelek. Ta kakovostni izdelek uporabljamo … (nedoločna + določna oblika pridevnika)
3. Kako vem, kdaj uporabljati na koncu -i?
kakovosten – kakovostni
velik – veliki
Razlika je v tem, ali gre za določno obliko pridevnika ali celo za vrstni pridevnik (malo verjetno). To je odvisno od sobesedila.
4. Kako se piše prav?
visoko kakovosten
visoko-kakovosten
visokokakovosten
Visokokakovosten.
v kolikor
Če
naenkrat
Kaj je s tem narobe? Oz. za kakšno sobesedilo gre?
čim bolj – čimbolj
čim več – čimveč
čim manj – čimmanj
Oboje je pravilno, prvi zapis ima prednost.
Ga. Nataša, tole z Rimom ne vem točno, zakaj bi bilo tako.
1.
Rim je BIL / BILO veliko mesto.
Vi pravite: Rim je bilo veliko mesto.
Zakaj je to tako? Utemeljitev.
2.
Kako veš, kdaj je pridevnik določni in kdaj nedoločni (oz. še tukaj ne vem, ali bi bilo bolje napisati: kdaj je pridevnik določen in nedoločen)?
Pri Rimu je čisti lapsus, hvala za opozorilo. Medtem ko sem tipkala, sem preveč padla v o-je. Jedro je namreč Rim, ta je bil veliko mesto.
Za primerjavo: Ljubljana je bilA staro mesto.
Res površno, da nisem še enkrat prebrala.
Glede pridevnika je pa takole: kakovostni pridevniki (po njih se vprašamo kakšen?) imajo lahko nedoločno in določno obliko. Nedoločna oblika je ta, ko pridevnik prvič omenimo, npr. lep klobuk in črtast suknjič. Ko isti pridevnik omenimo znova ali ga “izločimo” iz izbora, gre za določno obliko, npr. imam 2 klobuka, en je lep, drugi pa črn. Lepi mi je premajhen, črni pa mi je bolj všeč.
1. Kakovost vs. kvaliteta? Kakovost. Zakaj?
2.
Ali se vejica piše ali ne?
Izdelek ni primeren za otroke, mlajše od 3 let starosti.
3.
V kakšnih oblikah se lahko zapiše starost?
Izdelek ni primeren za otroke, mlajše od 3 let starosti.
3 let
treh let
3. leta
tretjega leta
5 let
5-ih let
36 mesecev
36-ih mesecev
Kaj od tega ni pravilno?
1. Kakovost vs. kvaliteta? Kakovost. Zakaj?
Kvaliteta je slogovno slabši zapis od kakovosti, verjetno zato, ker je kvaliteta prevzeta beseda iz tujega jezika.
2.
Ali se vejica piše ali ne?
Izdelek ni primeren za otroke, mlajše od 3 let starosti.
Ja, vejica se piše.
3.
V kakšnih oblikah se lahko zapiše starost?
Izdelek ni primeren za otroke, mlajše od 3 let starosti.
3 let
treh let
5 let
petih let
36 mesecev
Vsi ti načini so pravilni, še boljše je, da se 3 in 5 izpiše, 36 ostane zapisano s številko.
Ga. Nataša, pozdravljeni! (ALI TUKAJ JE VEJICA?)
Super je, da tale stran obstaja. Zame je tole ena bolj zanimivih in uporabnih strani na MON-u, zelo mi je všeč. Zahvale vsem, ki omogočajo njen obstoj. 🙂
Tudi tokrat imam seveda nekaj vprašanj.
(KJE JE VEJICA V TEM STAVKU? ALI JE TO POVED ALI STAVEK?)
Ali enostavčno poved lahko imenujemo tudi kar stavek?
Za zdajle tole.
Lp, -Anna-
Ga. Nataša, pozdravljeni! (ALI TUKAJ JE VEJICA?)
Ja, vejica je. Še bolje bi bilo brez ga.-ja. 🙂
Super je, da tale stran obstaja. Zame je tole ena bolj zanimivih in uporabnih strani na MON-u, zelo mi je všeč. Zahvale vsem, ki omogočajo njen obstoj. 🙂
Me veseli, tudi nam, ki sodelujemo pri njenem urejanju in moderiranju, je v veselje sodelovati na forumu.
Tudi tokrat imam seveda nekaj vprašanj.
(KJE JE VEJICA V TEM STAVKU? ALI JE TO POVED ALI STAVEK?)
Pri členkih, kot je npr. seveda, lahko vejici pišemo ali tudi ne. Če pri izgovoru čutimo premor, vejici pišemo, drugače ne. V vašem primeru vejic ni in tudi nista potrebni. Vejico bi pisali v primeru: Seveda, s tem se povsem strinjam.
Za seveda je čutiti govorni premor, v zapisu pa to nakažemo z vejico.
Lahko pa bi zapisali tudi: Seveda se s tem povsem strinjam.
Torej izražam svoje popolno soglasje/strinjanje, premora ni.
Vaš zapis je stavek in je enostavčna poved.
Ali enostavčno poved lahko imenujemo tudi kar stavek?
Lahko. Načeloma sicer rečemo, da stavek je poved, poved pa ni stavek, ampak to velja na splošno, saj je lahko poved tudi dvo- in večstavčna, torej takrat pomensko ni prekrivna s stavkom. Enostavčna poved pa je enota, ki jo tvori en stavek, zato je to tudi stavek.
Ali je vejica ali je ni?
(problem se nahaja med besedama, ki sta zapisani z velikimi tiskanimi črkami)
1.
Biti brezgrajen v besedah pomeni, da med ustvarjanjem svoje ZGODBE, BESEDE nikdar ne obrnem zoper sebe.
2.
Ljubiti življenje POMENI BREZ vsakega napora uživati v slehernem razodevanju življenja.
3.
TODA DA BI življenje ustvarilo nebesa, se mora glavni lik zgodbe predati življenju.
Ali se piše Z / IZ?
Vsi smo eno samo živo bitje in izviramo IZ istega mesta.
Ali je vejica ali je ni?
1.
Biti brezgrajen v besedah pomeni, da med ustvarjanjem svoje ZGODBE, BESEDE nikdar ne obrnem zoper sebe.
Ne, vejice med zgodbe in besede ni.
2.
Ljubiti življenje POMENI BREZ vsakega napora uživati v slehernem razodevanju življenja.
Pravilno, vejice med pomeni in brez ni.
3.
TODA DA BI življenje ustvarilo nebesa, se mora glavni lik zgodbe predati življenju.
Pravilno, vejice med toda in da ni. V tem primeru bi vejica tudi lahko bila – to pa je odvisno pred predbesedila. Če je za toda čutiti premor, ne bo nič narobe, če bo vejica, nujno pa ni.
Ali se piše Z/IZ?
Vsi smo eno samo živo bitje in izviramo IZ istega mesta.
Odvisno od pomena besede mesto v tej povedi, ali gre za mesto v pomenu ‘kraj, naselje’ ali za mesto v pomenu ‘točka, središče’. Nekako se mi bolj zdi, da gre za kraj, naselje in bi se odločila za ta pomen, v tem primeru je pravilen predlog iz.