Knjiga Ukradeno sonce je prvenec slovenskega avtorja Zorana Šteinbauerja, ki jo je izdala založba Morferm konec lanskega leta. Uvrstila sem jo pod svojo temo, ker resnično menim, da si to zasluži. Meni osebno je bila knjiga prelepa, popolna in dokler je nisem prebrala, nisem vedela, da obstajajo tako lepe prispodobe, misli, vprašanja. Kar precej sem se zamislila, priznam. Seveda je to samo in edino moje mnenje. Me pa zanima, če jo je kdo že prebral, kakšno mnenje si je ustvaril?
Priporočam v branje!

Rada berem prvence. Kje se je da kupiti, ali jo imajo že v knjižnici na izposojo?

@papagaja: zakaj rada bereš prvence?

Knjigo se že da sposoditi, je v vseh knjižnicah in res, priporočam. Avtor je imel prejšnjo sredo predstavitev v kavarni Union, a se je žal nisem mogla udeležiti. No ja, morda drugič.

Nov žanr. Agata C in Viktorija H, tam je itak že v začetku vse znano. 70% berem domača dela, 30 tuja.

Hvala, z veseljem jo bom poiskala in prebrala.

Zanimiv roman, to Ukradeno sonce. Na dušek sem ga prebral. Odstira svet, ki ga premalo poznamo. Seže do srca, včasih do solz. Jezik je bogat in je poln čudovitih prispodob.

Žal mi je, ker mi je nekdo vzel uporabniško ime anejka, ki sem ga imela do zdaj. Bi se že morala registrirati, kaj čmo…
Samo, da veste, da sem zdaj registriana zelenci.
In pa, konya hvala za tvoje res lepo strnjeno mnenje. V nekaj stavkih razloženo, za kakšno knjigo gre. Bravo!

Prebrala sem pred časom in je knjiga pustila res velik vtis name. Zelo zanimiva tema in predvsem čudovit prikaz načinov, kako so se s slepoto nosili neuki ljudje. Zanimiv način opisovanja barv, opazovanja detajlov, prikaz čustev, vzponov, padcev, ….

Do te knjige nisem nikoli razmišljala o tem kako doživljajo barve slepi ljudje, kako jim približati barve, kako jih opisati…

Sicer pa me konec malo moti, je preveč “happyendovsko” ameriško obarvan….

Zelo zanimiva knjiga, drugačna. Neverjetno, koliko ljubezni sem našla v njej in obližev za moje rane. Kar nekaka terapevtska knjiga, bi rekla, nič slabša od Tisoč veličastnih sonc in podobnih knjig.

Takole sem zapisala o Ukradenem soncu:

http://www.bajta.com/zoran-steinbauer-ukradeno-sonce-2008

Ker me zdaj že poznate in veste, da sem občutljiva tudi na napake, ne morem mimo tega, da je prelom slabo narejen – besede so marsikje napisane narazen, in to kar sre di stav ka. Zlasti v prvi tretjini knjige zmoti tudi nekaj lektorskih kiksov, npr. materin jezik (ironično :), vendar naj poudarim, da zgodba tako posrka bralca, da je hitro pripravljen besedilu odpustiti napake. 🙂 Tudi zato moj poklon avtorju! (Marsikatero knjigo sem zaradi slabe lekture odložila, ker se enostavno ‘ni splačalo trpeti’ zaradi zgodbe, to velja zlasti za prevedeno literaturo, npr. V njenih čevljih. Tu pa kar nisem mogla proč od knjige!)

Ostalo, s citati vred, pa na linku! Vredno branja, priporočam in čestitam avtorju k njegovemu prvencu!

K.