Zanima me, ali obstaja kakšno pravilo za navajanje uporabljene literature? Kako je najbolj prav: npr. T. Čuk: Uvod v …; Čuk T.: Uvod v …;
Čuk, T.: Uvod v …
Največkrat zasledim prav slednji način navajanja (z vejico za priimkom) in me zanima, zakaj je tako? Kakšna utemeljitev?
Lepa hvala za odgovore!

Tu imaš standarde:

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/iso_citiranje_1.pdf

Mimogrede, pri tem standardu se ne strinjam z naslednjim:

Čuk, T. et al. …

Za T. bi morala biti vejica, saj ne gre za Čuka Toneta in druge Čuke, temveč za Čuka, Toneta, in druge avtorje.

K.

Hvala, Kerstin! Bom natančno pregledala.
Zanima pa me še, ali je mogoče tako navajanje: Čuk, T.: Uvod v … – zanima me dvopičje pred navedenim naslovom dela (standard namreč predpisuje piko).

Pri vsakem navajanju literature je zelo pomembno upoštevati navodila šole – ta imajo prednost pred vsemi normativnimi zapisi.

Gre namreč za to, da imamo določene standarde, vendar vsaka šola postavi svoja pravila in vsak, ki piše za določeno šolo ali publikacijo, bo naredil napako, čeprav bo sledil še tako prefinjenim standardom, če bodo ti drugačni od navodil šole.

Podobno se ubadamo z raznimi pametnjakoviči na visokih šolah in nekaterih fakultetah, ki v svojih navodilih študente usmerjajo, da morajo poglavja številčiti 1., 1.1, 1.2, 2. itd. Ta način zapisa je združitev dveh principov in je načeloma napaka, vendar če šola tako zahteva, ne moreš storiti drugega, kot da jim rečeš, da tako ni prav.

Povsem enako je z navajanjem literature; poznamo več načinov citiranja. Če šola nima navodil, upoštevaš splošne standarde, sicer je nujno upoštevati interna navodila.

Tako je, dostikrat so raznorazna interna navodila pokazatelj neznanja. To se mi je zgodilo pri piki za krajšavo itd., ki so jo “po navodilih” morali prenašati za oklepaj, v katerem je naveden vir, tako da so dobili nove besede: itd, idr, ipd …

Sicer je pa pri navajanju virov zapis odvisen tudi od tega, za kateri vir gre (časopisje, revije, splet, knjige …).

Varna pot, osebno ne vidim nič spornega v dvopičju. Bolj me moti to, da ima skoraj vsaka šola svoja pravila (ki se med sabo večinoma precej ali vsaj malo razlikujejo), zaradi česar seminarska, diplomska, magistrska itd. dela nimajo enotnega sistema navajanja virov (niti med besedilom niti v seznamu), kar deluje neizdelano in konfuzno. (brrr, kakšna beseda :))

K.