Kam s “se” v nedoločniku “povratnih” glagolov?
Pravilno bi bilo: treba se je izogniti cesti A3.
Drugače bi bilo v primeru: izognil se je cesti A3.
V prvem primeru pa je besedni red nekoliko drugačen, ker je zraven še modalni glagol in se s tem besedni red stavka malo spremeni (treba se je izogniti : izognil se je).
Lp, Nataša
Hmmm, v tem primeru imamo členek tudi, ki malo meša štrene. Tule ni toliko vprašanje glagola vrniti se, kot sprememba mesta členka tudi. Kakor koli, primerna sta 1. in 3. zapis, med njima pa je malenkostna razlika v pomenu. Vsekakor pa bi v vašem primeru, če je le mogoče, zapis popravila raje v: bolje je, da se ne vrnete … Če je le mogoče seveda, drugače zapisi zvenijo zelo nerodno.
V primeru: “Potrebno se je vrniti …” pravopis močno priporoča “Treba se je vrniti …”
Zakaj, pa naj povedo pametnejši od mene. Osebno me še nekaj let nazaj to ni motilo (potrebno), morda tudi zato ne, ker tega po besedilih kar mrgoli in sem se “navadila”. Me je pa takrat opozorila na to ena najboljših lektoric, kar jih poznam; no, pa še pravopis jo je podprl.
Torej: kadar sledi glagol, uporabimo “treba”. Kadar sledi samostalnik, uporabimo “potrebno”: Potrebne so številne spremembe.
Se pa tu spremeni stavčnočlenska funkcija (treba … vrniti > povedek; potrebne … spremembe > povedkovo določilo).
K.
Ti jaz povem, zakaj. Zato, ker lektorji in lektorice smatrajo, da gre za vpliv drugih jezikov iz nekdanje Jugoslavije. Iz istega vzroka jim ni všeč glagol, ki sem ga uporabila v prejšnjem stavku (smatrati). V teh dveh primerih se mi to zdi celo smotrno. A pri nekaterih podobnih primerih gre po mojem mnenju predvsem za jezikovni nacizem. V tistih primerih te besede uporabljam s še večjim užitkom.
V prvem primeru vejica vsekakor je, o tem smo govorili tudi v zvezi s sloganom NLB “vem zakaj” (ki je vejico ignoriral), malo poišči v iskalniku in boš našel utemeljitve.
V drugem primeru je odvisno od situacije. Med dvobesednimi vezniki SP vejico odsvetuje oz. “prepoveduje”, vendar dopušča izjeme.
Kadar razumemo del “zato” kot del z izpuščenim povedkom, kot je utemeljila špela, je vejica med “zato” in “ker” utemeljena. Kadar čutimo, da bi “zato” mirne duše izpustili in bi imeli le veznik “ker”, stoji vejica samo pred “zato”, ne pa še pred “ker”:
Ne bom prišel, zato ker nimam časa. (= Ne bom prišel, ker nimam časa.)
Ne bom prišel zato, ker nimam časa. (= Zato ne bom prišel, ker nimam časa.)
Tu vejica malo spremeni pomen. V prvi povedi je poudarek na tem, da ne bom prišel. Nato dodam še razlago, zakaj ne.
V drugem primeru že kar takoj poudarjam razlog, zakaj ne bom prišel, in ne dejstva, da ne bom prišel.
Obup, kako sem zakomplicirala. Upam, da me vseeno razumete. 🙂
K.
Ne, Kerstin, meni se sploh ne zdi komplicirano, si pa fino pojasnila zapis z vejico. Ljubomir, samo potrjujem razlago Kerstin, vejica je.
Glede zgornjih treh zapisov predlagam, da se res zapis malenkostno popravi, če je le mogoče, ker zvenijo nerodno, treba pa je vedeti, da je vloga členka v stavku prav to, da (malenkostno) spremeni pomen stavka.
Še moje opravičilo, Ljubomir, v enem prvotnih postov sem spregledala dodatno vprašanje glede treba in potrebno, no, Kerstin je že pojasnila.
Lp, Nataša