V zadnjem letu sem oopazil, da se je pričela v medijih močno širiti napačna uporaba veznika “naj ne bi” ali “naj bi”, ki me prav bode v uho. Bom pokazal primer:

NAPAČNO
Ljudje za prehranjevanje NAJ NE BI uporabljali hrane, škropljene s pesticidi.

PRAVILNO
Ljudje NAJ za prehranjevanje NE BI uporabljali hrane,….

Zanima me, ali je to še kdo opazil in ali sploh opazite razliko. Mene to res grozno moti.

Nisem opazil, verjetno pa bom odslej in me bo bodlo v uho :((
😉

Pri “naj bi / naj ne bi” me bolj moti uporaba npr.: “Obtoženi naj bi umoril dve osebi, poskusil pa naj bi tudi posiliti neko žensko”. To razumem, kot da mu je bilo vse to ukazano, vendar tega ni naredil in je zato obtožen.

V tvojem primeru gre prej ko ne za nerodni zapis kot za dejansko napačno rabo. Nikjer še nisem zasledila, da bi bilo narobe uporabljati zvezo skupaj, da jo je nujno ločiti. Se pa strinjam, dober primer si navedel, ker se zdaj najprej prebere, da imamo “ljudi za prehranjevanje”. Že samo iz tega razloga je treba to besedno zvezo z nečim prekiniti.

Po drugi strani tudi ne vidim razloga, zakaj bi bilo narobe reči: ljudje naj ne bi za prehranjevanje uporabljali hrane …

Ob tem je treba opozoriti na zares napačno rabo: ljudje bi naj uporabljali … > ljudje naj bi uporabljali …
Sploh ne vem, od kod pride do te zamenjave besednega reda, meni se zveza bi naj že sploh ne sliši. Zanimivo, enim je pa povsem običajna.

Saj tole, kar si napisala, je v redu. Problem je samo, kadar imamo med naj in ne bi še nekaj. Novinarri na vsak način združijo naj in ne bi, tako da pridemo do neumnosti.

Poleg tega še svež primer iz današnjega Žurnala, str. 23.

V stanovanju voda nikoli naj ne teče….

Pravilno bi moralo biti:
V stanovanju naj voda nikoli ne teče….

Ja, res je, še en dober primer. Kako to, da kaj takega sploh zapišejo, saj se že na prvi pogled čudno zdi. 🙂

Štiripičja ni.

Jaz nisem tako prepričana, da je takšno zaporedje zakrivil avtor teksta.
Odgovoren za to zna biti tudi lektor (oziroma lektorica).

“… saj se že na prvi pogled zdi čudno.”

??

Kaj je bolje?

Naj pristavim lonček, ko sem že včeraj razpredala o besednem redu. Tudi pri naj + ne + bi namreč prihaja do napačne rabe, ki pa mene dostikrat močno zmoti.

Pravilno je namreč: Ljudje naj bi za prehranjevanje ne uporabljali hrane, škropljene …

Torej ne “naj ne bi”, ampak “naj bi ne” + uporabljali.

Se mi pa zdi, da ta pravilna raba, žal, tone v pozabo. Mislim, da tudi dosti lektorjev ne upošteva tega pravila. Pa ne vem natančno, zakaj je tako.

Mislim, da se v teh vseh “naj bi” skriva predvsem strah pisca, da bi ja česa ne napisal narobe, zato skuša vse skupaj omiliti z uporabo “naj bi”.
Namesto, da bi pogumno zapisal: “Obtoženi je domnevno umoril …” Domnevno zato, ker so ga tega obtožili, niso pa mu tega (še) dokazali.

Pravzaprav je v take sorte pisanju kar ustaljeno, da se piše: naj bi storil to in to. To je pravilno, saj ne smemo/moremo zapisati, da je storil to in to, dokler mu ni to tudi dokazano. Da je domnevno umoril nekoga, je verjetno enakovredno temu, da naj bi umoril nekoga, verjetno pa bodo pravniki vedeli povedati, kaj od tega dvojega bolj zdrži oz. je primernejše.

Nekako mi izkušnje po prebranem in slišanem kažejo bolj na to, da govorimo o domnevnem storilcu (torej domnevno vežemo na osebo) in o tem, da naj bi nekdo nekaj storil (pri dejanju pa govorimo o tem, da naj bi storil to in to). Tak je samo moj občutek, zdi se mi, da te zveze pogosteje slišim/preberem.

Če damo ta “naj bi” v drug kontekst, pa vidimo, da res pomeni nekako “moral bi”. Npr. Otroci bi naj za zajtrk jedli jogurt. Domačo nalogo naj bi delali doma. To nikakor ne pomeni, da so domnevno jedli jogurt. Mislim, da pri teh “naj bi umoril” (brrr, kak grozen primer smo si dali) manjka nepriljubljena besedica baje. Otroci bi naj baje jedli jogurt pa je domneva, neka trditev, ki ji lahko verjamemo ali pa ne. Torej naj bi za domnevne morilce pisali “obtoženi bi naj baje umoril …”.
Ne maram besede baje, ampak se ne spomnim boljše.

Menda, domnevno …

Čeprav – šele sedaj sem pogledal v SSKJ in kaže, da je “dovoljeno”, da se z naj izraža tudi domneva, citiram SSKJ:

c)
domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem
sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice

Mene pa še vedno moti, ker kar naprej ponavljajo “Naj bi ukradel …”.

Kaj pa bojda?

Če uporabimo “bojda”, z izborom tega prislova nakažemo, da informaciji, ki jo podajamo, (še) sami čisto ne verjamemo. Se pravi, v stavek oz. poved vnesemo svojo sodbo, svoj lasten dvom.

—-
Še vedno pa stojim za zapisanim glede “naj bi” oziroma “domnevno” + glagol.
Če je nekdo obtožen, obstaja domneva, da je nekaj storil. Ta domneva se v postopku potrdi ali ovrže. Zato je s pomenskega vidika ustrezno in najbolj nedvoumno: “Obtoženi je domnevno vlomil v skladišče.”

če bi to povedali v vsakdanjem pogovoru med dvema, pa bi namesto “naj bi” verjetno uporabili kar “menda”, s čimer bi nakazali, da o nečem nismo prepričani, da bolj ugibamo.
A: A ti veš, kaj so imeli včeraj pri sosedih?
B: Menda so jim vlomili.

IMHO 🙂

Mi pa ne dasta miru izjavi nastje in filipa, sta zelo vsebinski. Super, da sta na to opozorila.

Bojda in baje imata isti pomen, le da SP priporoča baje.
Nastjin primer ni najboljši, ker na dva načina pove, da nismo prepričani: z “naj bi” in z “baje”. Eno ali drugo, npr. Obtoženi je baje umoril … To seveda v pogovorni rabi; v medijih pa je po moje najustreznejši način ta, ki ga je navedla Jana10 (“domnevno”).

K.